AVR, ESP, PIC in drugi Arduino projekti, ko gre za res!

Slike LOGOTIPI Svet elektronike color 300x92 - AVR, ESP, PIC in drugi Arduino projekti, ko gre za res!SpaceX je za sodobna vesoljska plovila Starship v razvoju priredil krmilno elektroniko in programje svojega »delovnega konja«, rakete Falcon 9, a šele v peto se mu je posrečil njegov pristanek z višine 10 km. Podobno velja za domačo elektroniko. Kako hitro in enostavno razvijati? Kako testirati in dopolnjevati ugnezdeno programsko opremo? Kaj narediti, da bo zanesljivo delovalo tudi, ko gre kaj narobe? Kdaj začeti vsakodnevno uporabljati?

Avtor: dr. Simon Vavpotič
https://sites.google.com/site/pcusbprojects
2021-298-40

Arduino razvojno okolje je primerno za programiranje skoraj vseh procesorsko zmogljivejših mikrokontrolerjev. V preteklem nadaljevanju smo spoznali chipKIT razširitev za Arduino razvojno okolje in se nato lotili pogostih napak v ugnezdeni programski opremi pri gradnji uporabniških vmesnikov, še posebej, kako pravilno sprogramiramo ugnezdeno programsko kodo za nadzor mikro tipk, pa tudi en digitalni priključek hkrati uporabimo za prižiganje in ugašanje LED-ice ter zajemanje stanja mikro tipke. Videli smo tudi, kako preko ene digitalne (mikro) tipke podamo več kot en bit informacije. Naučili smo se pravilno meriti čas s sistemsko uro in na koncu zgradili digitalno preklopno uro z upravljanjem prek Wi-Fi, ki ne potrebuje 32,768 kHz oscilatorja, ampak zadovoljivo natančno meri čas kar s pomočjo glavnega oscilatorja in sistemskega števca ESP8266 modula.

Tokrat se lotimo bomo preverili še alternativno možnosti izdelave tipkovnice, ki jo povežemo z mikrokontrolerjem le preko enega analognega vhoda. Nato se lotimo pogostih napak pri pisanju ugnezdene programske opreme, poleg tega pa še: na kaj moramo paziti pri krmiljenju grafičnega prikazovalnika? Kako popraviti zamaknjen izpis? Kako izdelati generator znakov? Kako risati grafične elemente? Kako hitro lahko prenašamo podatke? Kako prilagodimo programsko kodo za I2C prikazovalnik za SPI prikazovalnik in obratno? Ali lahko prikazovalnik z vodilom SPI premenimo v prikazovalnik z vodilom I2C? Zanimalo nas bo tudi, kako zagotovimo stabilno komunikacijo med dvema Arduino napravama, če za prenos podatkov pri uporabimo diagnostični zaporedni RS232 vmesnik. Kako ločimo komunikacijo naprav od diagnostičnih sporočil?

Vsebina je na voljo le naročnikom na internetno izdajo.

Prijava

Nakup naročnine