Archive for Literatura

  • 2. aprila, 2012

    Programirajmo Android naprave z Basic programom (3)

    Tokratni program je namenjen izključno elektronikom. Na osnovi barvne kode bomo določali vrednosti in toleranco uporov. Pogledali si bomo, kako upoštevati priporočila iz prejšnjega članka o načrtovanju in prilagajanju uporabniškega vmesnika, odkrili alternativni način določanja dimenzij elementov ter se spoznali z uporabo dodatnih knjižnic. Zasnova programa Ker bomo uporabniški vmesnik...

  • 13. februarja, 2011

    Elektronika za začetnike – Avdio ojačevalniki (7)

    Zvok lahko ojačimo. K sreči! To lahko praktično zelo dobro preverimo na kakšnem koncertu, ko organizatorji in tonski tehniki na kup zložijo več deset kubičnih metrov zvočnikov, ki jih napajajo z več deset kilovati električne moči. Tako lahko drobceno bitje na odru zabava več tisoč glavo množico poslušalcev na velikem...

  • 30. junija, 2010

    Osnove spajkanja

    Tukaj bomo pisali o spajkanju, osnovni veščini, ki jo mora obvladati vsak elektronik. Brez teh sposobnosti, boste pri tej zabavi ali poslu zelo težko shajali. Osnove so lahke, potrebujete samo veliko vaje in sčasoma vam bo spajkanje kot vožnja s kolesom.   Predstavili in razložili bomo osnovne pojme in postopke...

  • 31. januarja, 2010

    Watchdog timer pri AVR mikrokontrolerjih

    V zahtevnih programih, ki nadzirajo stanje večjega števila signalov (V/I vrat ali kontrolnih bitov v registrih mikrokontrolerja), se lahko zgodi, da se program zacikla v zanki, v kateri pričakuje kombinacijo stanj, ki se nikoli ne bo zgodila. Zaciklan program izgubi svojo funkcionalnost in naprava, ki jo krmili mikrokontroler, preneha zanesljivo...

  • 31. julija, 2007

    Kaj narediti, ko zmanjka RAM-a v mikrokontrolerju?

    Vendar so se mi kmalu začeli javljati tudi drugi – sedaj pa je bilo že potrebno preveriti zadevo! Nekje se je moj Bascom moral razlikovati od ostalih … Po analizi različnih postavk sem zasledil našega “krivca” – skrival se je v meniju: Options -> Compiler -> Misc, v okencu Byte...

  • 31. julija, 2004

    LCD prikazovalnik s PIC

    V tokratnem poglavju bomo na naš PIC 16F84 priključili alfanumerični LCD prikazovalnik, ki bo skoraj zagotovo postal pomemben del velikega števila vaših izdelkov z mikrokontrolerji. Naučili se bomo vse podrobnosti programiranja LCD-jev s kontrolerji HD44780 in njimi združljivimi velikosti 1×16 in 2×16 vrstic ter z znaki velikosti 5×8 pik. LCD...

  • 30. junija, 2003

    Rdeča luč za kolo

    Da je pri nas prometna varnost med najslabšimi v Evropi, ni potrebno posebej dokazovati, o tem se vsi strinjamo, pa vendar ne znamo najti rešitve, ki bi bistveno izboljšala stanje. Pomemben vzrok tiči v še vedno skromnem BDP, ki ne dovoljuje večjih vlaganj v prometno infrastrukturo. Nekaj gre verjetno tudi...

  • 31. avgusta, 2001

    Zvočnik – večna dilema

    Vprašanj okrog zvoka in zvočne reprodukcije je verjetno prav toliko, kot je bilo izdelanih samih zvočnikov, tj. nešteto. Ogromno strokovnjakov se je trudilo odgovoriti nanje, vendar je dojemanje zvoka in njegov pomen za posameznika tako specifična in osebna stvar, da se vprašanja kar vrstijo. Elektrodinamični zvočnik, v tuji literaturi imenovan...

  • 30. junija, 2014

    Raspberry Pi in Python za začetnike (4)

    Moramo si priznati, da smo z Raspberry Pi-jem že dobri prijatelji. Da bomo še boljši, smo se odločili, da vam pripravimo „modul“, ki nam bo zelo olajšal komunikacijo z LCD zaslonom. Potem pa se bomo lotili izpopolnjevanja tega modula. Kaj sploh so moduli? Tudi to bomo omenili in jih opisali....

  • 2. aprila, 2014

    Programiranje z Arduino (8) – Varčni Arduino

    V prejšnjem prispevku smo sestavili napravico – predvajalnik glasbe z zvočnim modulom vs1000, I2C zaslonom, Arduinom, tipkami ter zvočnikom. Za zaznavo pritiska tipke smo uporabili prekinitve namesto, da bi v loop() zanki konstantno pregledovali stanje na priključkih. Tudi s tem pristopom nismo bili glede porabe energije kaj boljši, saj je...

  • 29. maja, 2013

    Najboljši članki III. del

    Dragi bralci,tretji del zbirke “Najboljši članki III” vam prinaša naslednja poglavja: Avdio/Video,Pripomočki in orodja ter Napajanje. V poglavju Avdio/Video boste našli članke, kjer boste prebrali nekaj osnov o skrembliranju satelitskih programov, predstavljeni so različni zvočniki in tudi samogradnja le-teh, lahko si boste sestavili cevni ojačevalnik, 4-kanalni avdio procesor, med članki...

  • 2. maja, 2012

    Programirajmo Android naprave z Basic programom (5) – Krmiljenje MiniPin z Bluetooth

    V tokratnem sestavku si bomo pogledali, kako uporabiti Android tablico skupaj s pripadajočim program kot del elektronskega projekta. B4A program bomo uporabili kot daljinski krmilnik prižiganja lučk na MiniPin-u ter bralnik pritisnjenih tipk. Komunikacija bo potekala s pomočjo Bluetooth protokola. Krmiljenje LED-ic in branje tipk z Androidom Pri zasnovi programa...

  • 30. junija, 2010

    Načrtovanje tiskanih vezij

    Če odprete katerokoli elektronsko napravo, boste v njej takoj opazili večje ali manjše plošče, na katere so na določen način nameščeni elektronski elementi. Te plošče imenujemo tiskana vezja. Tiskana vezja so posebej načrtovane in obdelane plošče, ki služijo za povezovanje elektronskih elementov v eno celoto – elektronski modul.   Plošče...

  • 30. septembra, 2009

    Elektronika za začetnike – LED diode (2)

    Naj bo svetloba! Gospod Thomas Alva Edison je malo pred patentiranjem svoje žarnice z žarilno nitko leta 1880 navdušeno izjavil takole: “S svetlobo iz elektrike smo dobili več, kot sem si upal predstavljati v najbolj bujni domišljiji. Kje se bo ta stvar ustavila, ve samo Bog.” Kaj vse se je...

  • 31. julija, 2007

    Mali VF hibridni oddajnik in sprejemnik

    Ker so me sprejemno/oddajni moduli vedno zanimali, sem se odločil, da jih najprej preizkusim na merilnih napravah, potem pa še z mikrokontrolerjem in seveda Bascom programskim jezikom. V prvih testih se je doseg modulov gibal od 10 do nekje 50 m. Poglejmo si najprej posamezna modula. Sprejemni modul ima oznako...

  • 31. julija, 2004

    Osnovno o C-ju

    Za tiste, ki C-ja ne poznajo, podajam kratek opis programa. C-program sestoji iz funkcij, ki jih kliče med izvajanjem programa. Funkcija, ki jo pokličemo prvo, pri zagonu programa, je vedno funkcija “main()” in to je edina funkcija, ki je v programu obvezna. Po potrebi se definirajo tudi druge funkcije; ker...

  • 30. junija, 2003

    PIC programator V2.0

    Predvsem se želim zahvaliti bralcem iz Slovenije in Hrvaške, ki so se odzvali na moje povabilo in so preizkusili delovno verzijo novega programa. Najdenih je bilo več napak, ki pa smo jih s skupnimi močmi uspešno odpravili. Z njihovo pomočjo je program preizkušen s PIC16F84, PIC16C84, PIC16C72 in PIC12C508 ter...

  • 31. avgusta, 2001

    Vse, kar niste vedeli o elektronkah

    Na žalost učni program naših srednjih šol poglavje o elektronskih ceveh obdelala precej površno (ali pa sploh ne) z izgovorom, da so elektronske cevi v elektroniki že odslužile svoje, pa čeprav vemo, da so elektronske cevi v mnogih pogledih precej boljše in zanesljivejše od tranzistorjev, čeprav so večje in nerodnejše....

  • 29. junija, 2010

    Merjenje upornosti

    Dragi elektroniki, verjetno ste se že dobro naučili brati oznake na uporih. Kot sem v prejšnjem poglavju napovedal, bom tokrat na kratko – manj z besedami in več s slikami – razložil, kako z merilnim instrumentom zelo natančno izmeriti upornost neznanega upora. Instrumente za merjenje upornosti imenujemo ohmmetri (beri ommetri)....

  • 31. januarja, 2010

    SD kartica in AVR-DOS datotečni sistem

    Datotečni sistem AVR-DOS je napisal Josef Franz Vögel. Ni dovoljeno uporabljati v komercialne namene. V takem slučaju potrebujete posebno licenco. Sistem deluje z Compact – Flash Cards in je namenjen za vgrajene sisteme (embedded systems) za vodenje dnevnika podatkov. (for data logging). Če sestavljate napravo, ki naj bi trajno delovala,...

  • 31. julija, 2007

    Prvi koraki v Bascom 8051 programu

    Bascom-8051 lahko deluje pod Windows® 95, 98, ME in XP operacijskimi sistemi. Sistemskim zahtevam za instalacijo in delovanje Bascom-8051 ustreza že standardna konfiguracija osebnega računalnika PC486 z 32MB RAM-a. Preden boste pričeli z instalacijo programa priporočamo, da zaprete vse aktivne programe. Pred instalacijo licenčnega programa morate deinstalirati DEMO program Bascom-8051!...

  • 30. junija, 2003

    Šahovska ura

    Pred vami je šahovska ura z mikrokontrolerjem 89C2051 in LCD-prikazovalnikom. Nastala je na pobudo nekaterih prijateljev šahistov, ki so opazili samogradnjo ure z dvema alarmoma. Prednosti takšne LCD-ure so: odmera časa v sekundah je zelo točna, po končani igri je možen pregled števila potez, ura teče tiho, brez motečega tiktakanja,...

  • 31. avgusta, 2001

    Zvočnik – večna dilema

    Vprašanj okrog zvoka in zvočne reprodukcije je verjetno prav toliko, kot je bilo izdelanih samih zvočnikov, tj. nešteto. Ogromno strokovnjakov se je trudilo odgovoriti nanje, vendar je dojemanje zvoka in njegov pomen za posameznika tako specifična in osebna stvar, da se vprašanja kar vrstijo. Elektrodinamični zvočnik, v tuji literaturi imenovan...

  • 31. julija, 2007

    PROGGY – AVR In system programator

    Sedaj pa nekaj besed o, za večino bralcev najzanimivejšem delu, samem vezju programatorja. Programator sprejema ukaze poslane s serijskim protokolom preko že prej omenjenega USB vmesnika. Preko tega vmesnika se tudi celoten sistem napaja. Ob prvem priklopu sistema na osebni računalnik bo potrebno namestiti gonilnike. Osebni računalnik, ki je priključen...

  • 2. oktobra, 2013

    Programiranje z Arduino (2)

    V tem delu si bomo ogledali kako v Arduino okolju uporabljamo digitalne vhode in izhode, digitalno analogni pretvornik ter serijska vrata. Arduino okolje ponuja veliko poenostavitev, ki olajšajo prvi pristop k programiranju mikrokontrolerjev, lahko pa postanejo omejujoče. Ogledali si bomo najpomembnejše ukaze za osnovne operacije, nato pa pokukali v ozadje....

  • 2. novembra, 2013

    Programiranje z Arduino (3)

    V prvih programih je koda ponavadi tista, ki vodi strojno opremo. Prižigamo sveteče diode, poganjamo motorčke, merimo temperaturo… Vendar šele, ko zunanji svet dobi vpliv na programsko kodo, naš program zares “zapleše”. V tem prispevku si bomo ogledali kako na učinkovit način zunanjim (digitalnim) pulzom dovolimo, da spreminjamo potek programa...

  • 1. oktobra, 2014

    Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (2)

    Najboljše stvari izvirajo iz preprostih rešitev in ena od takšnih je tudi lestvično programiranje. Vsaka, še tako zapletena funkcija je sestavljena iz vhodov in izhodov, ti pa imajo lahko le dve stanji: resnično in neresnično. In za kakšno resnico pravzaprav gre? Pri lestvični logiki se sprašujemo po tem, ali vhodnemu...

  • 1. septembra, 2014

    Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro

    Že izbira mikrokontrolerja, s katerim bi želeli izvajati krmiljenje nekega procesa, je za ljubiteljske elektronike in programerje kar velik zalogaj! Na odločitev običajno vplivajo lastne izkušnje, če pa teh morda še ni ravno veliko, pa izkušnje tistih, ki jim je kakšna aplikacija s tega področja že uspešno »vzletela«. Če res...

  • 2. decembra, 2014

    Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (4)

    Zdaj poznamo teorijo, na kateri temelji programiranje z lestvično logiko in poznamo ukaze, s katerimi lahko naredimo katerokoli funkcijo. Seveda pa je v praksi potrebno včasih uporabiti veliko elementov, ukazov in biti zelo spreten ter domiseln, da je vse skupaj sestavljeno tako, da deluje po naših zamislih. Za tiste bralce,...

  • 28. maja, 2015

    Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (9)

    Kadar je treba delovanje neke naprave spremljati ali jo daljinsko krmiliti prek para prepletenih vodnikov (parice), se za prenos električnih signalov uporabljajo analogne tokovne zanke. Značilnost tokovne zanke je, da lahko v nekem trenutku v nekem tokokrogu teče le ena vrednost toka. Naš mali industrijski krmilnik MiniPLC ima možnost priključitve...

Stran 2 od 3