Tukaj bomo pisali o spajkanju, osnovni veščini, ki jo mora obvladati vsak elektronik. Brez teh sposobnosti, boste pri tej zabavi ali poslu zelo težko shajali. Osnove so lahke, potrebujete samo veliko vaje in sčasoma vam bo spajkanje kot vožnja s kolesom.

 

Predstavili in razložili bomo osnovne pojme in postopke v elektroniki, kot so:

• Spajkanje;
  • Osnovni elektronski elementi (upori, kondenzatorji, tuljave, diode, tranzistorji, integrirana vezja):
  • Osnovni princip delovanja,
  • Označevanje in odčitavanje elektronskih elementov,
  • Merjenje in preizkušanje elektronskih elementov;
• Tiskana vezja:
  • Načrtovanje tiskanih vezij,
  • Izdelava tiskanih vezij;
• Izdelava elektronskih vezij:
  • Analiza električne sheme izbrane naprave,
  • Nabava elektronskih elementov,
  • Načrtovanje tiskanih vezij,
  • Izdelava modula,
  • Vgradnja v ohišje in zagon.
• Merjenje in preizkušanje elektronskih naprav.

Spajkanje v elektroniki

Spajkanje je eden izmed osnovnih postopkov povezovanja elementov v elektroniki. Elementi se lahko povezujejo neposredno ali na ustrezni plošči, ki jo v elektroniki imenujemo “tiskano vezje” (izdelavi tiskanih vezij bomo posvetili celotno poglavje). Bodisi da uporabljamo neposredno spajanje ali tiskano vezje, morajo biti vsi spoji med elementi kvalitetno prispajkani – od tega je odvisno tudi, kako bo dokončana naprava delovala.

Potrebno orodje in pribor za spajkanje v elektroniki

1. Spajkalnik (in stojalo),
2. Pinceta,
3. Tinol žica.

Spajkalnik (slika 1) je sestavljen iz 4 osnovnih delov:

1. Konica spajkalnika mora biti pravilne oblike ter vedno čista in ogreta na temperaturo nad 200°C. Opozorilo! Pri delu čistimo konico spajkalnika s posebno gobico, ki je natopljena z vodo.
2. Grelec – greje konico spajkalnika na zadano temperaturo. Spajkalniki se izdelujejo z grelci različnih moči, od 6 do 100 in več watov, ter za različne napetosti (12 – 220 V). Začetnikom bo zadostoval kvaliteten spajkalnik moči 30 W, s sploščeno konico širine 1,2 mm.
3. Ročaj in ohišje spajkalnika – ročaj je narejen iz kvalitetnih izolacijskih materialov (plastike ali lesa), služi pa kot držalo spajkalnika in zaščita za roke pred visokimi temperaturami.
4. Priključni kabel – služi za napajanje grelca. Kakovostni spajkalniki imajo 3-žilni kabel, kar pomeni, da imajo poleg faze in nule tudi zaščitni vodnik (ozemljitev). Ta vodnik ščiti uporabnika in elektronsko vezje pred možnimi tokovnimi udari.

Kakovostne spajkalnike proizvajajo Weller, Iskra, Ersa in drugi proizvajalci. Profesionalci uporabljajo za spajkanje spajkalne postaje. Spajkalna postaja je posebno skonstruiran spajkalnik, ki mu lahko reguliramo (nastavljamo) temperaturo konice spajkalnika. Regulacija temperature se izvaja z elektronskim vezjem, ki je vgrajeno v posebno ohišje ali ročaj spajkalnika.

Pinceta (slika 2) služi za pridrževanje elektronskih elementov med spajkanjem ali pri demontaži s tiskanega vezja. Obstajajo različne oblike, za začetek pa bo zadostovala ravna pinceta dolžine 120 mm.

Tinol žica (slika 3) je material, ki služi za galvansko spajanje elektronskih elementov. Narejena je iz dveh delov: plašča iz legure kositra in svinca (1) ter iz jedra iz kolofonije (2). Pri povišenih temperaturah se kolofonija tali in na kemijski način čisti spajkalno mesto.Točka taljenja tinol žice je odvisna od sestave legure in običajno znaša okoli 190 °C. Oznaka za tinol žico, kot je npr. Sn60Pb pomeni, da je žica narejena iz legure, v kateri je 60% kositra (Sn) in 40% svinca (Pb). Najbolj primerna debelina žice za spajkanje v elektroniki je 1mm (ali 0,5mm). Glej RoHS direktivo na strani 64.