4. oktobra, 2021

Revija PDF SE 300 oktober 2021

    Slike LOGOTIPI Svet elektronike color 300x92 - Revija PDF SE 300 oktober 2021300 1 - Revija PDF SE 300 oktober 2021

    300 številk revije Svet elektronike

    Drage bralke, dragi bralci, ob pisanju tega – malce daljšega uvodnika, me prevevajo mešani občutki. Po eni strani sem ponosen, da je tako majhnemu uredništvu uspel takšen podvig: izdati 300 številk revije, ki ni revija za široke ljudske množice, pač pa za precej ozko usmerjeno publiko.

    Res je, da večina današnjih inženirjev elektrotehnike pozna Svet elektronike, saj so se z revijo srečevali med šolanjem, ampak še vedno je to relativno majhna skupina ljudi, če bi se primerjali recimo s kakšno drugo revijo, ki cilja na več bralcev.

    In ravno zato sem toliko bolj ponosen na ekipo uredništva, na avtorje člankov in zveste oglaševalce, pa tudi zveste bralce, ki ste z nami vsa ta leta.

    Izdati 300 številk pomeni, da revija izhaja nekaj več kot 27 let, saj izdamo 11 številk letno. 27 let je že kar lepa doba, marsikaj se spremeni v 27. letih, še posebej na področju, kot je elektronika. Zvesti bralci se boste spomnili, da smo v prvih številkah še pisali o projektih, ki so imeli vgrajene EPROM-e, ali pa so bili narejeni s klasičnimi tranzistorji.

    Malo kasneje smo začeli s serijo člankov, kjer smo opisovali programiranje v C-ju. Ko pa so se pojavili Atmelovi Flash mikrokontrolerji, so »eksplodirali« projekti z njimi. Takrat se je tudi pojavil programski jezik Bascom za programiranje mikrokontrolerjev in začeli smo objavljati serijo člankov na to temo. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi vsi bralci z odprtimi rokami sprejeli Bascom. Slišati je bilo veliko kritičnih mnenj, med drugim tudi to, da je učenje Bascoma »gospodarski kriminal«. Bascom se seveda ne more primerjati s C-jem. Gotovo pa nekaj drži: krivulja učenja je v Bascomu izredno strma. Na tečajih programiranja mikrokontrolerjev, ki smo jih v uredništvu revije naredili preko 50, smo odprli vrata programiranju mikrokontrolerjev marsikomu: od dijakov in študentov, do zaposlenih in upokojencev. Od elektronikov, strojnikov, pa tudi do biologov. Poznam primer, ko je eden izmed tečajnikov kasneje naredil doktorat iz biologije, ko je uporabil AVR-je (in Bascom-AVR) pri svoji doktorski nalogi.

    Če zaključim to razmišljanje o Bascomu: današnji svet temelji na hitrem doseganju rezultatov – gotovo se boste strinjali z mano. Dajte nekomu, da se nauči programirat mikrokontrolerje v asemblerju, Bascomu in C-ju, ter spremljajte njegovo krivuljo učenja. Ugotovili boste, da bo tisti, ki se uči programirati v Bascomu, najhitreje prišel do rezultata. S tem, ko se je (hitro) naučil programirati mikrokontrolerje v Bascomu mu nismo zaprli vrat v programiranje – ravno nasprotno: odprli smo mu jih, saj na tej stopnji lahko svoje znanje bistveno hitreje nadgradi na C, asembler in druge programske jezike, saj že zna »programersko razmišljati«.

    Bodi dovolj besed o seriji člankov na temo Bascom. Če že omenjam serije člankov, ki smo jih objavili v vseh 300 številkah, je gotovo potrebno omeniti serijo člankov, ki so opisovali Labview. Serijo člankov smo objavljali od številke 71 naprej.

    Naj mimogrede omenim, da je avtor serije Matej Krajnc, zdaj uspešen poslovnež, ki živi v Avstraliji. Matej, če boš slučajno bral te vrstice – lep pozdrav tja doli.

    Še ena serija člankov zasluži, da jo omenimo: to je serija z naslovom Osnove avtomatike, ki sta jo pripravljala g. Stojan Peršin in dr. Saša Sokolić v letih od 1997 do 2002.
    V času izdajanja smo v uredništvu obiskali obilico sejmov za elektroniko, največkrat smo bili (seveda) v Münchnu na sejmu electronica. Marsikdo od starejših bralcev se bo spomnil naših reportaž še iz časov, ko je bil sejem na starem sejmišču v Münchnu.

    In marsikdo se bo spomnil, kako smo (verjetno vsi) obnemeli, ko smo se prvič znašli na ogromnem novem sejmišču v Münchnu.
    Obledela in tudi malce nenavadnih barv je fotografija iz sejma electronica 2000.

    Na tem sejmu smo se prvič srečali v živo z avtorjem Bascom programa, Markom Albertsom. Na fotografiji sta še predstavnika italijanskega distributerja Bascoma, podjetja Grifo.
    Marsikdo se bo spomnil našega prvega organiziranega ogleda sejma electronica München, ko smo na sejem peljali avtobus naših naročnikov. Vsi udeleženci ogleda sejma so prejeli tudi brezrokavnik, ki nas je že od daleč ločil od drugih obiskovalcev sejma.

    Skupinske oglede sejma electronica smo seveda še večkrat ponovili, dokler nas ni ustavil Covid-19.

    Seveda smo v uredništvu v vseh preteklih letih obiskali tudi druge sejme v Evropi. Izmed vseh sta se najbolj »prijela« že omenjena electronica v Münchnu in Embedded World v Nürnbergu, katera bomo obiskovali tudi v prihodnosti, saj ta dva sejma ponujata najboljši pregled proizvajalcev in njihovih proizvodov/storitev iz širokega področja elektronike. Če velja, da je sejem electronica največji sejem elektronike na svetu, velja za Embedded World to, da je to največji sejem za razvijalce elektronike na svetu. Namreč na tem sejmu se dejansko zberejo razvijalci iz vsega sveta. Če se želite srečati s katerim od razvijalcev, ki dela v enem od svetovnih podjetij polprevodnikov, potem je Embedded World pravo mesto za to.

    Marsikdo se bo spomnil razstavnega prostora podjetja Atmel preden ga je kupilo podjetje Microchip.

    Skupaj s FERI iz Maribora, prof. Jezernikom in njegovim sodelavcem mag. Pogorelcem pa smo uspešno popularizirali tekmovanje mobilnih robotov, ki se imenuje ROBOT. Več o tem tekmovanju lahko preberete v članku mag. Pogorelca v tokratni številki.

    To tekmovanje je vzpodbudilo marsikaterega profesorja, da je naredil svojo robotsko platformo in jo opisal v reviji Svet elektronike. Gotovo se bo kdo od bralcev spomnil serije člankov RoboPIC, kjer smo opisovali mobilnega robota, primernega za tekmovanje v ROBOT tekmovanju.

    Večino revij od 200. številke naprej se je pisalo in oblikovalo v naših poslovnih prostorih v Trzinu, ki pa smo jih zapustili s pričetkom Covid-19 situacije predvsem zato, ker smo delali od doma. Kmalu smo ugotovili, da nam ta način dela ustreza in tako smo poslovne prostore preselili na zdajšnjo lokacijo v Depalo vas.

    Zahvala
    Gotovo se je na tem mestu potrebno zahvaliti vsem sodelavcem, ki so prispevali svoj doprinos pri vseh 300 številkah. Zahvala gre tudi vsem avtorjem – tistim, ki so bolj redno pisali za Svet elektronike, pa tudi tistim, ki so morda napisali samo en članek. Hvala tudi vsem zvestim bralcem, ki z naročnino na revijo poskrbite za to, da zanimivi članki prihajajo v slovenske domove in seveda tudi šole.

    Seveda pa gre ogromna zahvala tudi zvestim oglaševalcem. Spomnim se kritike izpred mnogo let – češ Svet elektronike je poln reklam. Mogoče je kdo takratno revijo res tako videl, vendar zdaj že dolgo ni več tako. Svet elektronike ima – in bo imel, veliko zanimive vsebine, ki je povezana s širokim področjem elektronike, od telekomunikacij do posameznih komponent, programiranja tako mikrokontrolerjev kot razvojnih plošč, kot je Raspberry PI in drugih novosti, povezanih s širokim področjem elektronike in delali bomo na tem, da bodo vsebine zanimive tako za tiste iz stroke, kot tudi tiste, katerim elektronika ni glavni poklic.

    Zato vas vabim, da še naprej ostanete zvesti bralci, oglaševalci in tudi avtorji člankov revije Svet elektronike.

    Lep pozdrav!
    Jure

     


    KAZALO

    UVODNIK

    • 4 300 številk revije Svet elektronike

    PREDSTAVLJAMO

    • 7 Dvajset let organizacije robotskih tekmovanj na UM-FERI
      Avtor: mag. Janez Pogorelc, UM-FERI Maribor
      https://feri.um.si
    • 12 Digitalna preobrazba z avtomatizacijo procesov in s procesno usmerjeno kulturo
      https://www.a1.si
    • 13 Zakaj je dolgoročno dosledno delovanje pomembno za senzorje relativne vlažnosti
      Avtor: Phillip Luu, TI
      http://www.ti.com
    • 15 Izdelava robotskih prijemal s tehnologijo HP MJF
      Avtorja: Andrej Suhadolc, Edita Žugelj
      https://www.cgsplus.si
    • 18 Kako bodo Wi-Fi® IoT preprosta in varna vozlišča vplivala na IIoT 4.0 trende in inovacije
      Avtor: Jacob Lunn Lassen
      https://www.microchip.com
    • 20 Uporaba modula prenosne zanke za hitro ustvarjanje visokofrekvenčnih taktnih signalov z nizkim tresenjem
      Avtor: Rolf Horn
      https://www.digikey.com
    • 24 Prihajajo prvi primeri uporabe 5G omrežja v IoT napravah
      Avtor: Dominikus Hierl, SVP Sales EMEA
      https://www.quectel.com
    • 26 Rittal praznuje 60. obletnico: Radi imamo prihodnost!
      https://www.rittal.si
    • 28 Diferencialna tokovna tipala na podlagi Hallovega učinka
      Avthor: Jens Rheinstädter
      https://www.rutronik.com
    • 32 Kako zmanjšati EMI in skrčiti velikost napajalnika z vgrajenim aktivnim EMI filtrom
      Avtor: Tim Hegarty
      http://www.ti.com

    PROGRAMIRANJE

    • 35 MiŠKo – Mikrokrmilniški Študentski Komplet – skozi evolucijo prvih 10 let
      Avtor: izr. prof. dr. Marko Jankovec
      https://www.fe.uni-lj.si
    • 40 Krmiljenje RGB LED-ic, mešanje barv (4) – Shield-A, učni pripomoček za programiranje mikrokontrolerjev (13)
      Avtorja: Vladimir Mitrović in Robert Sedak
      https://svet-el.si
    • 44 Upravljanje ogrevanja preko interneta (2)
      Avtor: Janez Pirc
      https://svet-el.si
    • 49 Razhroščevanje Arduino ™ kode
      Avtor: Ulli Sommer
      https://hackster.io
    • 53 Vadnica za Arduino CAN – povezovanje CAN BUS MCP2515 modula z Arduinom
      Avtor: Pramoth Thangavel
      https://circuitdigest.com

    STIK

    Vsebina je na voljo le naročnikom na internetno izdajo.

    Prijava

    Nakup naročnine