1. aprila, 2020

Navidezni računalnik za programiranje čipov ESPx

Med moduli za brezžično povezovanje elektronskih naprav v internet so danes nedvomno najpogostejši tisti, ki temeljijo na čipih ESP8266/ESP32 kitajskega proizvajalca Espressif. Delo z njimi si lahko olajšamo z uporabo katerega izmed obstoječih integriranih razvojnih okolij, kot je na primer Arduino in programskih jezikov, kot sta na primer MicroPython in Lua, ali z ukazi AT, vendar nam največ fleksibilnosti omogoča uporaba razvojne programske opreme SDK (Software Development Kit) samega proizvajalca čipov.

Da bi bralce razbremenili potrebe po konfiguriranju sistema, nameščanju različnih verzij prevajalnikov in podpornih orodij, smo pripravili na spletu prosto dosegljiv navidezni računalnik z vso potrebno razvojno programsko opremo, ki vključuje tudi nov vtičnik ESP-IDF za Eclipse. V prispevku opišemo njegovo uporabo in prednosti.

Z oznako ESPx v naslovu označujemo čipe ESP8266, ESP32 in ESP32-S2, ki temeljijo na 32-bitnem mikroprocesorju Tensilica Xtensa. Namenjeni so za brezžično povezovanje naprav v računalniško omrežje (802.11 b/g/n) v t. i. projektih interneta stvari. ESP8266 je najstarejši med njimi. Njegova slabost je pomanjkanje mehanizmov za zaščito dostopa do občutljivih podatkov in kode v njem. ESP32 ima dodatno jedro, več periferije in strojno podporo šifrirnim algoritmom. Prihod čipa ESP32-S2 se pričakuje letos. Ima eno jedro, manj periferije od ESP32, vpeljuje pa USB OTG (zmožnost gostitelja USB), vmesnik za kamero in LCD prikazovalnik ter digitalno podpisovanje programske kode [4].

Vsebina je na voljo le naročnikom na internetno izdajo.

Prijava

Nakup naročnine

Tags: