Čeprav smo med pojasnjevanjem načina delovanja vezja s slike 5 trdili, da s položajem drsnika potenciometra R3 določamo hitrost vrtenja motorja, to ni čisto dobesedno tako: hitrost pravzaprav določa napetost v točki C. Potenciometer R3 smo potrebovali le za nastavljanje te napetosti. To pomeni, da bi lahko na hitrost vrtenja motorja vplival vsak senzor, katerega izhodna napetost se nahaja med 1/3 in 2/3 napajalne napetosti (med 2 in 4 V, če je napajalna napetost 6 V).

Za ilustracijo k tej trditvi smo v shemi na sliki 7 (stran 44) zamenjali upor R2 s fotouporom LDR07 (uporabite lahko tudi druge podobne fotoupore). Prav tako je spremenjena vrednost upora R4, poleg tega pa je nekoliko drugače kot prej povezan tudi spremenljivi upor R3. Vse te spremembe so na sliki 7 označene z modro barvo. Vezje s trimer potenciometrom R3 uglasimo tako, da znaša napetost v točki C okrog 1,8 V dokler je fotoupor v senci. Za oba motorja velja, da se pod temi pogoji ne bi smela vrteti. Če zadaj osvetlimo R2, se bo njegova upornost zmanjšala, napetost v točki C bo narasla in motorja se bosta začela vrteti. Hitrost vrtenja je odvisna od jakosti svetlobe, kar lahko tudi preverite!

Pojasniti moramo še to, zakaj sta potrebni LED-ici D1 in D2. Če bi želeli raziskati, kako to vezje deluje, pa nimate pri roki primernih DC motorjev, lahko opazujete jakost svetlobe, ki jo oddajata LED-ici, ki sta priključeni vzporedno z motorjema in zanju veljajo enaka pravila, kot za motorje – zato bosta LED-ici svetili vse močneje, ko se bosta motorja vrtela vse hitreje. Vrednosti uporov R5 in R6 je treba prilagoditi napajalni napetosti in občutljivosti uporabljenih LED-ic. Pod pogoji, ki jih vidimo na shemah, slika 5 in 7, bo skozi LED-ici tekel tok okrog 4 mA. Če je to premalo, da bi LED-ica zasvetila s polno močjo, zmanjšajte vrednosti uporov R5 in R6. Ker imata LED-ici in njima pripadajoča upora le vlogo indikatorja stanja v vezju, jih v vašem praktičnem primeru lahko po mili volji odstranite ali pustite v vezju, saj je po eni strani dobro imeti neko vizualno indikacijo stanja vezja. Če pa uporabljate baterijsko napajanje in želite, da bi vam baterija trajala čim dlje, je pametno odstraniti vse odvečne porabnike, torej tudi LED-ice…

Še vedno nismo izčrpali vseh možnosti vezja s slike 5! S spremembami v vezju bomo poleg nastavljanja hitrosti vrtenja enosmernega elektromotorja lahko vplivali tudi na smer tega vrtenja. Oglejmo si najprej shemo na sliki 8, na kateri je prikazano vezje, ki ga poznamo pod imenom H most. Ključno vlogo pri tem vezju ima dvojno stikalo „S“, ki ima po dva položaja. Motor je priključen med srednja priključka, zato ta električna “konstrukcija” spominja na črko H in od tod tudi izvira ime te vezave.

Celotni članek

Kako krmiliti delovanje elektromotorjev (2)

2017_SE250_41