Nekaj mesecev nazaj sem testiral PWM napajalnik in meril njegovo karakteristiko. Za osnovno testiranje je bil dovolj navaden 20W močnostni upor, navit na keramičnem telesu, ki je moja »trofeja« še iz študentskih let. Če bi iskali podoben upor po modernih katalogih, ga ne bi več našli.

Edino mesto, kjer bi našli podoben upor je morda kakšen sejem rabljene opreme, ki jih prirejajo tako radioamaterji kot organizatorji sejmov. Ne eno ne drugo pa ni rešitev za meritve izhodnih karakteristik napajalnika preko širokega območja upornosti. Za kaj podobnega bi morali imeti reostat (ki ga je še težje najti) ali razmisliti o nabavi umetnega bremena.

Ne eno ne drugo ni finančno ugodno, zato je potrebno uporabiti drugačne prijeme. Že med testiranjem PWM napajalnika sem na MegaPin razvojni plošči v kombinaciji z izhodnimi tranzistorji na hladilnem telesu naredil prvi prototip umetnega bremena, ki je odlično deloval. Z izbiro različnih izhodnih tranzistorjev sem lahko izbiral različne upornosti v razredu miliOhmov. S tem sem lahko izbiral tudi najvišjo moč bremena, saj so močnejši tranzistorji lažje prenašali visoke tokove skozi njih.

Pri testiranju PWM napajalnika je bilo potrebno imeti breme, ki je spreminjalo svojo upornost od 1.500 Ohmov pa tja do 7,5 Ohmov. S temi in vmesnimi upornostmi smo lahko preverili delovanje merilnika izhodnega toka pa tudi samo napetostno regulacijo napajalnika v primeru, ko je izhod obremenjen z bremenom ali brez njega.

Celotni članek

Nastavljivo elektronsko breme

2011_SE183_51