Moje prvo WW tekmovanje sega v leto 1980, ko sem za drag denar prišel do QRP postaje »home made“ za področje 80 metrov CW, moči dveh vatov. Duša mi ni dala miru, da se ne bi udeležil v ARRL DX CW kontestu.

Udeležil rečem zato, ker vsak, ki je kdajkoli tekmoval v WW tekmovanju ve, da je to odločno premalo, posebej še za QRP. To je tekmovanje ostalega sveta proti Ameriki. Moj raport bi moral biti RST plus moč postaje, torej recimo 599 100 za sto vatov, a kaj naj dajem za dva vata moči. Kasneje sem ugotovil, da bi lahko uporabil klasično 599/QRP. Amerikanci so se dobro slišali na mojo anteno FD-4, le mene niso slišali, če pa že, potem sem moral vsakemu vsaj dvakrat ali trikrat ponoviti raport. To je bilo utrudljivo, saj nisem imel niti pravega tasterja niti računalnika ali drugega pripomočka, le svinčnik in papir. Rezultat je bil pričakovano slab, a sem bil nadvse zadovoljen z njim. To pa zato, ker sem ugotovil, da sem takrat prvi v naši skupni državi sploh tekmoval v QRP kategoriji.

Leta 1982 pa sem že imel Heathkit HW-7 s tremi obsegi za 40, 20 in 15 metrov CW, izhodne moči okoli dveh vatov. Na strehi pa tri elementni beam, lastne izdelave za 14 MHz obrnjen proti zahodu. Šlo mi je bolje in naredil sem kar nekaj zvez več, kot prvič tako, da sem bil prav zadovoljen, še posebej potem, ko je prišla iz Amerike diploma z doseženim prvim mestom v YU in štirinajstem v Evropi. Tega ne pišem zaradi rezultata, ampak zato, ker se vidi, da se takrat nihče ni ukvarjal s tako malimi močmi v WW tekmovanjih. Tudi kasneje so se v kategoriji QRP uporabljale „prave“ radioamaterske radijske postaje, le moč se jim je znižala na pet vatov, za kolikor je deklariran QRP, to pa ni isto kot moj HW-7. Nekoč mi je nekdo svetoval, naj malo privijem gumb za moč, a je pozabil, da te možnosti nisem imel, ima pa jo vsaka sto vatna postaja. Tudi nisem prepričan, da ni kdaj kdo uporabil te priložnosti.

Celotni članek

QRP v WW tekmovanju

2017_SE253_59