Ste vedeli, da lahko ogledalo naredimo tudi z elektronskimi vezji? No, res je, da ne gre za ogledalo, pred katerim bi si lahko uredili frizuro, ampak za elektronsko vezje z določenimi karakteristikami, ki jih lahko primerjamo z značilnostmi, ki jih ima svetlobno ogledalo.
Značilnosti:
- svetlobno ogledalo (na sliki 1 zgoraj) odbije žarek svetlobe pod istim kotom, pod katerim je vpadel na njegovo površino;
- tokovno ogledalo (na sliki 1 spodaj) „preslika“ tok I1, ki vstopa na enem od njegovih priključkov, tako da na drugem priključku teče tok popolnoma enake jakosti (I1 = I2).
Tako opazimo tudi veliko razliko:
- svetlobno ogledalo odbije isti žarek svetlobe, ki pade na njegovo površino, tako da imamo vpadni in odbiti žarek,
- tokovno ogledalo izenači jakosti dveh tokov, ki oba vstopata vanj.
Podobnost obeh pojavov je v tem, da se pri spremembi jakosti toka I1 jakost toka I2 samodejno prilagodi – nekoga je to zelo spominjalo na lastnost ogledala in tako je vezje, ki ga sicer v elektroniki pogosto uporabljamo, najbrž tudi dobilo svoje ime.
Oglejmo si najprej vezje na sliki 2, s katerim lahko izmerimo tokovno ojačenje tranzistorja. Bazni tok Ib določata upora v baznem tokokrogu, Rb1 in Rb2, velja pa enačba, (glej formulo).
Padec napetosti na serijski vezavi uporov Rb1+Rb2 znaša okrog 3,9 V (od napajalne napetosti 4,5 V moramo odšteti padec napetosti med bazo in emiterjem tranzistorja, običajna vrednost je okrog 0,6 V). Pri vrednostih elementov, kot jih imamo na sliki 2 lahko z nastavljanjem trimer upora R1 nastavimo bazni tok Ib med 4 do 100 µA. Tranzistor ima lastnost tokovnega ojačenja, zato bo majhen bazni tok (Ib) povzročil znatno večji kolektorski tok Ic. Tokovno ojačenje tranzistorja bomo določili tako, da izmerimo jakost kolektorskega in baznega toka tranzistorja in ju potem delimo (glej formulo).
Pri tranzistorju BC549B lahko pričakujemo vrednosti med 250 in 450. Upor Rc za normalno delovanje vezja sicer ni potreben, vendar v našem primeru ščiti tranzistor pred prevelikim kolektorskim tokom nad 20 mA za primer, če bi kaj narobe povezali.
In kako deluje vezje, ki je narisano na sliki 3? Tokrat nismo priključili uporov za nastavitev baznega toka, ampak smo bazo tranzistorja priključili kar na njegov kolektor. Zdaj se bo tok I1, ki teče skozi upor Rc, razdelil na dva dela: bazni tok Ib1 in kolektorski tok Ic1. Ker pa je tokovno ojačenje tranzistorja veliko, bo tok Ic1 nekaj stokrat večji od toka Ib1, tako da bomo lahko ta „majčken“ tok Ib1 pri izračunu zanemarili:
Spoznajmo tokovno ogledalo!
2014_SE215_45
