Pri nas uporabljamo zelo veliko aparatov, ki so izdelani v ZDA (pretežno), ali v Kanadi, kjer je frekvenca omrežja 60 Hz. Za to frekvenco in za nazivno napetost 120 V (z dovoljenim odstopanjem ±5%, ali ±6 V) so izdelani tudi transformatorji v teh napravah. Ko take aparate uporabljamo v Evropi in v večini drugega sveta, kjer je frekvenca 50 Hz, napetost omrežja pa ni vselej dvakrat večja (za kolikor je možno zaporedno zvezati dve polovici primarnega navitja ameriškega transformatorja), tolikšno znižanje frekvence in večinoma tudi nazivne napajalne napetosti lahko povzročata težave. To se še zlasti pozna v Sloveniji, kjer je nazivna napetost omrežja 230 V (z dovoljenim odstopanjem +10% in −15%, ali +23 V in −34 V).
Prikaz in merjenje histereznih zank
V tem članku bomo razpravljali o bistvu tako nastalega problema ter o merjenju histereznih zank, ki je s tem povezano. V zvezi s tem bi se lahko pojavila kritika: “Kaj vlači že dobrih štirideset let staro zadevo iz naftalina, da nam jo predstavlja šele danes?!” Če bi ta članek napisal že takrat, ko sem opravil tu opisane analize in meritve, ga ne bi smel objaviti, saj nobeno podjetje noče seznanjati javnosti o pomanjkljivosti svojih izdelkov. Ker je od takrat minilo že veliko časa, pa teh zadržkov ni več. Po drugi strani pa je zadeva še danes aktualna. Saj si mnogi ne znajo razlagati, zakaj nekateri ameriški aparati, ki jih priključimo na naše omrežje, ne delujejo čisto tako, kot bi morali. Merjenje histereznih zank pa je zelo pomembno, če primerjamo kakó dobro (ali slabo) transformatorsko pločevino nam dobavlja v svojih pošiljkah železarna.
Osnovna analiza
Nadaljna razprava bo namenjena predvsem dogajanju v transformatorskem jedru. Zato bomo iz obravnave izpustili vse fazne premike, predznake ali izgube v navitjih, ki jih sicer moramo upoštevati pri konstruiranju transformatorja, ki pa so za našo razlago povsem brez pomena.
Kako delujejo pri nas transformatorji, narejeni v ZDA 2010_SE177_23 Avtor: Peter Starič www.svet-el.si
