Tipična odvisnost porabe mikrokontrolerja od napetosti napajanja in frekvence takta s katerim dela je prikazana v Tabeli 1. Meritve so potekale na ATtiny13 mikrokontrolerju v osnovni vezavi in brez zunanjih komponent. Mikrokontroler je deloval z internim RC oscilatorjem frekvence 9,6 MHz, nižje frekvence pa sem dobil z zamenjavo faktorja deljenja osnovne frekvence z ukazom “Config Clockdiv =” (system clock prescaler).
Takoj bomo opazili, da lahko z nižanjem napajalne napetosti in frekvence oscilatorja znatno zmanjšamo porabo mikrokontrolerja. Podobne rezultate bi dobili tudi z ostalimi mikrokontrolerji družine AVR in tudi s predstavniki drugih družin. Seveda je celotna poraba nekega vezja z mikrokontrolerjem odvisna tudi od ostalih komponent in od načina, kako so nanj priključene.
V nadaljevanju bomo analizirali, kako lahko uspešno zmanjšamo porabo mikrokontrolerja še z uporabo Wait ukaza. Bascomovi ukazi za čakanje (Wait, Waitms, Waitmse, Waitus, Delay) so pravzaprav programske zanke, ki se izvedejo tolikokrat, da preteče želen čas zakasnitve. Kolikokrat se bo zanka izvedla, je odvisno od:
vrednosti, ki smo jo kot zakasnitev napisali v programu (npr. Wait 10), ki se v števec izvedenih zank prenese med izvajanjem programa in
frekvence oscilatorja, ki poganja mikrokontroler (parametri števca se vpišejo med prevajanjem programa v skladu s $crystal ukazom – zaradi tega je pomembno, da vrednost v $crystal ukazu res ustreza resnični vrednosti kvarc-kristala, ki žene mikrokontroler).
Ker se med izvajanjem Wait ukazov program vrti v zanki, procesor (CPU) dela s “polno paro” in porablja energijo, pri tem pa ne počne nič koristnega. Čakanje lahko izvedemo tudi tako, da delovanje mikrokontrolerja preklopimo v idle način…
Varčevalni Wait 2009_SE168_51
