Bolj kot sama izvedba nekega projekta je včasih pomembna izbira primernega orodja, spretnost pri delu z njim in poznavanje njegovih zmožnosti. Prav nič nam ne koristi gora načrtov in skic za gradove v oblakih, če imamo na hrbtu le zakrnela krila, s katerimi lahko občasno samo bolj ali manj uspešno ohlajamo okolico! Če svojih zamisli nikakor ne moremo premakniti z mesta, potrebujemo pomoč, da se na poti do svojega cilja povzpnemo vsaj stopnico višje. Ljubiteljem elektronike dobre zamisli neprestano »kapljajo« od nekod in ko so že ravno tu, se je težko zadržati … In prva stopnica je prav gotovo zamisel »speljati« v žice in elektronske komponente v preprosti skici, shemi nekega vezja, ki jo bomo skozi faze risanja, gradnje in preizkušanja kar naprej risali, brisali, popravljali in dopolnjevali.
[uam_ad id=”29862″]
Če ste začetnik v načrtovanju elektronskih vezij, vam toplo priporočam uporabo programa Target3001, različice Discover. Je brezplačen produkt programerjev programske hiše IBF iz Nemčije in ponuja popolno funkcionalnost za načrtovanje vezij do 250 pinov. Brezplačna Discover različica programa ni časovno omejena in jo lahko trajno uporabljate, seveda, če vas omejitev 250 pinov v posameznem projektu ne ovira pri izvedbi. Prva plačljiva na različica je LIGHT in je registrirana na ime uporabnika, omogoča načrtovanje vezij z do 400 pini, stane pa 60 EUR. V večini primerov v hobi delavnici tudi ne načrtujemo tako velikih vezij in program bi moral že v brezplačni različici zadovoljiti večino naših potreb.
Program si lahko naložite s spletne strani: http://server.ibfriedrich.com/wiki/ibfwikien/index.php/Download
Vsekakor, kakšen pin nam bo kdaj tudi zmanjkal, vendar jih 250 ni tako zelo malo! Poglejmo si primer, ki bo pokazal, kaj bi bilo s toliko pini mogoče narediti!
Primer programirljivega krmilnika
Za primer bomo narisali shemo in tiskano vezje nekega krmilnika z mikrokontrolerjem, ki ga bomo lahko uporabili za različne naloge. Na izhodu bo imel tri releje, ki jih lahko uporabimo za različne naloge, od vklopa in izklopa ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, črpanja in podobnih vklopno/izklopnih funkcij glede na neke parametre. Samo po sebi vezje ne bo imelo nobene funkcije, saj bomo za vklop ali izklop posameznega releja morali napisati in v programski pomnilnik mikrokontrolerja zapisati nek program, ki bo upravljal z izhodi glede na neko stanje na vhodnih sponkah, kot to delajo vsi »pravi« programirljivi logični krmilniki (angl.: PLC). Kot je že praksa pri takšnih krmilnikih, je potreba po vhodih vedno večja, kot po izhodih, ali če povemo bolj preprosto: za upravljanje z izhodom želimo zbrati in primerjati čim več različnih parametrov, da je funkcija na izhodu bolj enolično določena.
Kaj to pomeni? Več pogojev mora biti za neko funkcijo izpolnjenih, bolj je ta zahtevna in manj je možnosti, da postane rezultat funkcije resničen v trenutku, ko bi bilo to najmanj zaželeno. Poglejmo primer!
Recimo, da upravljamo z vklopom in izklopom cestne razsvetljave. Ta se običajno vklopi sama, ko se zmrači, za kar poskrbi senzor trenutne osvetljenosti na nekem mestu. To je sicer v redu, vendar se razsvetljava vklopi tudi malo pred nevihto, saj se takrat prav tako zelo stemni, to pa povzroči dodatno porabo električne energije, ki bi jo lahko prihranili, če bi opazovali tudi to, v katerem delu dneva naj bi se zaradi zmanjšane osvetljenosti običajno vklopile luči. Če se zatemnitev ne bi zgodila v tistem delu dneva, kjer je dovoljen vklop luči, se luči ne bi smele prižgati. Vendar včasih izvajajo tudi preverjanje cestnih svetilk, če žarnice še svetijo in če bi bila izhodna funkcija odvisna le od prvih dveh pogojev, bi bilo takšna preverjanja mogoče opraviti le ponoči, ko bi bilo dovolj temno in bi se že začel čas, ko je vklop dovoljen. Z dodatnim vhodom bi lahko zagotovili vklop tudi takrat, ko drugi pogoji niso izpolnjeni. Pa je spet mogoča situacija, ko nekdo po končani službi pozabi ugasniti to stikalo in če se to zgodi v petek, bodo luči svetile tri dni, noč in dan. Da bi preprečili to možnost, bi dodali še en vhod, ki bi prejšnjo funkcijo omogočal le vsak delavnik, od ponedeljka do petka na primer med 6:00 in 14:00 uro. Sedaj smo za en izhod uporabili že 4 vhode in najbrž bi lahko našli še veliko takšnih situacij, pri kateri bi se naša cestna razsvetljava vklopila, ne da bi mi to želeli. Če obstaja možnost, da se takšne razmere večkrat pojavijo, jih je smiselno izločiti z dodajanjem novega vhodnega pogoja, ki prepreči vklop pod takšnimi pogoji.
SE209_47_54 Celotni članek
AX elektronika d.o.o.
Tiskana vezja za začetnike (1)
2013_SE209_47
