Najboljše stvari izvirajo iz preprostih rešitev in ena od takšnih je tudi lestvično programiranje. Vsaka, še tako zapletena funkcija je sestavljena iz vhodov in izhodov, ti pa imajo lahko le dve stanji: resnično in neresnično. In za kakšno resnico pravzaprav gre? Pri lestvični logiki se sprašujemo po tem, ali vhodnemu signalu (pravzaprav + napajanju) v neki prečki uspe, prek vseh vhodnih pogojev, priti na izhod, na gradnik z značajem izhoda.
Osnovni pojmi
V zvezi z gradniki lestvičnega programiranja se moramo seznaniti vsaj z najpogosteje uporabljenimi izrazi, za katere moramo vsi natančno vedeti kaj pomenijo. Gradnik je lahko vhodni ali izhodni element, ki ga je mogoče vključiti v programsko logiko lestvičnega diagrama. Vsak gradnik ima vsaj en vhod in en izhod. Vhod je lahko priključen neposredno na napajalno tirnico (leva vertikalna linija, visok nivo) ali na izhod predhodnega gradnika. Napajalna tirnica je ena izmed dveh vertikalnih linij, ki se nahajata na skrajni levi in skrajni desni strani lestvičnega diagrama. Leva napajalna tirnica ima višji napetostni potencial kot desna, zato tok teče od leve tirnice proti desni in tudi programski tok obravnavamo enako.
Prečka ali klin lestvice je horizontalna linija, ki se začne na levi napajalni tirnici in konča s priključitvijo izhodnega gradnika na desno napajalno tirnico (maso napajanja). Vsi gradniki, ki se nahajajo vmes, so zastavljeni pogoji, ki vplivajo na to, ali bo izhodni gradnik aktiven ali ne. Aktivnost lahko na primer pripišemo tistim gradnikom, na katere lahko vplivamo s stanjem na izhodu. Tipični predstavniki te skupine gradnikov so recimo žarnica, rele, kontaktor, elektromagnet, motor, grelnik in tako naprej. Za vse te elemente je značilno, da za svoje delovanje potrebujejo neko napajanje. Motor je na primer lahko ugasnjen, vendar takrat ni aktiven, ne opravlja svojega dela, tistega, za katerega smo ga v neko napravo vgradili (pogon traku, črpalka). Prav tako lahko neko aktivnost pripišemo tudi elementom, pri katerih mora spremembo stanja povzročiti nek zunanji dogodek, na primer da na končno stikalo deluje neka sila, operater preklopi iz ročnega v avtomatsko delovanje, senzor zazna izdelek na tekočem traku in podobno. Če je nek rele aktiven, sta aktivna tudi njegov mirovni in delovni kontakt. Ampak pazimo na to: mirovni kontakt aktivnega releja je razklenjen, ne prevaja toka, prevaja ga le takrat, ko je rele neaktiven. Pri delovnem kontaktu je ravno obratno!
Delovni kontakt, normalno odprt (NO, angl. normally open) v neaktivnem stanju nekega releja ne prevaja toka ampak šele takrat, kadar je rele (ali tipka, kot na sliki 1) aktiven. Mirovni kontakt, normalno sklenjen (NC, angl. normally closed) v neaktivnem stanju nekega releja prevaja tok, razklene pa se, ko postane rele (ali tipka, kot na sliki 1) aktiven. Vse vezalne sheme s stikali na naših shemah so narisane s stikali v neaktivnem stanju.
Preklopni kontakt, ima skupni kontakt (COM, angl. common), ki je neaktivnem stanju povezan prek normalno sklenjenega (NC) mirovnega kontakta na mirovni priključek, v aktivnem stanju pa prek normalno odprtega (NO) delovnega kontakta na delovni priključek. Primer preklopnega kontakta vidimo na skici releja na sliki 1. Vsak preklopni kontakt lahko uporabimo kot mirovni kontakt, če priključimo le priključka za skupni kontakt (COM) in mirovni kontakt (NC), priključek delovnega kontakta pa ostane nepriključen. Prav tako lahko vsak preklopni kontakt uporabimo kot delovni kontakt, če priključimo le priključka za skupni kontakt (COM) in delovni kontakt (NO), priključek mirovnega kontakta pa ostane nepriključen.
MiniPLC – krmilnik – Trgovina
Programiranje mikrokontrolerjev z lestvično logiko LDmicro (2)
AX elektronika d.o.o.
2014_SE223_47
