Obstaja kar nekaj aplikacij, ki jih lahko izvedemo z integrirano elektroniko in ki ne zahtevajo niti neke preproste oblike regulacije, pa naj bo to preprosta tokovno/napetostna ali bolj prefinjena in optimizirana rešitev.
Vendar pa lahko na vse to gledamo tudi z vidika povečanega poudarka glede učinkovitosti na vseh ravneh in poskusimo tudi preproste izvedbe nekoliko nadgraditi z dodajanjem neke oblike inteligence. Tudi relativno nezahtevni krmilni algoritmi lahko prinesejo neke koristi ali izboljšave pri delovanju, kot je na primer manjša poraba električne energije, medtem ko se z malo več truda lahko vsaki napravi dodajo naprednejše funkcije, kot so sledenje največji moči, rafinirano polnjenje baterije, okoljsko ozaveščenim nastavitvami in izboljšano toleranco napak.
To je za današnje poceni mikrokontrolerje idealen scenarij, saj je tudi najmanjši med njimi dovolj zmogljiv tudi za izvedbo kompleksnih algoritmov, hkrati pa zagotavlja vmesnik med človekom in strojem. Sposobnost, da podpira tudi neko obliko standardiziranega komunikacijskega vmesnika, kot so SMbus, LIN ali Ethernet, pa aplikaciji dodaja že naslednji nivo vrednosti.
Tveganja in koristi
Metoda »najmanjšega tveganja«, ki lahko napajanje naredi pametnejše je, da preprosto spremljamo porabo z nekim mikrokontrolerjem, potem pa te parametre prek neke oblike komunikacijskega vmesnika pošiljamo krmilniku. Za takšen pristop je potrebno res minimalno število dodatnih komponent, vloženega truda in časa v razvoj; običajno je ozko omejen na dodajanje neke metode za zaznavanje napetosti, toka in morda tudi temperature. Spremljanje še drugih parametrov, kot so posamezni cikli ali frekvenca napajanja, bo omogočilo bolj prefinjen nadzor nad specifičnimi funkcijami napajanja, vključno z napetostnimi nivoji.
Obstajajo številni stikalni ASSP napajalniki, ki ponujajo metodo spreminjanja svoje funkcionalnosti, ki temelji na različnih odločitvah glede na rezultate merjenja kritičnih parametrov. Ponuja preprost način za povečanje učinkovitosti in je naloga, ki jo je mogoče izvesti s široko paleto mikrokontrolerjev; serijski vmesniki pri tem omogočajo mikrokontrolerju učinkovito spreminjanje funkcionalnost napajalnikov na osnovi opazovanih parametrov.
Še ena prednost tega pristopa je, da je napajalnik sam ostaja pod nadzorom SMPS ASSP, kar pomeni, da ekipi pri oblikovanju ni treba imeti nobenega posebnega znanja glede načrtovanja napajalnikov razen razumevanja parametrov, ki so na voljo za spreminjanje in kako nanje vplivati. Ključna teorija krmiljenja napajalnika torej ostaja v rokah inženirjev stikalnih napajalnikov.
Dodajanje krmilne inteligence
Microchip Technology Inc
2015_SE230_29
