Vas skrbi, da bi izgubili shranjene podatke? Nič ne skrbite, ta sistem lahko za večno shrani človeško zgodovino v »5-dimenzionalni« tehnologiji.
Veliko stvari v našem vesolju je izjemnih – predvsem zaradi izjemne velikosti, kot npr. super-masivne črne luknje, ki vsebujejo maso milijard zvezd, ogromni planeti, ki zasenčijo celo Jupiter in galaksije, ki Mlečno cesto pogoltnejo s svojo velikostjo.
Takšna ogromnost je seveda fascinantna, prav tako fascinantna pa je tudi majhnost. Na mikroskopski ravni imamo delce, ki navidezno kršijo zakone fizike. Poleg tega so znanstveniki ugotovili, kako z manipuliranjem teh delcev počnejo neverjetne stvari, ki bi lahko bile presenetljivo koristne za nas. Kar dokazuje, da če resnično želimo tehnološko razcvet, moramo vlagati čas in sredstva, potrebne za popolno odkritje zakonov, ki urejajo vesolje v majhnem obsegu.
Raziskovalci so nedavno naredili trakove iz kremenovega stekla, ki so le dva cm široki in dva milimetra debeli. Te trakovi so sposobni shranjevati podatke za več sto milijonov let. Te trakovi so vodoodporni, odporni na kemijske in vremenske vplive, lahko prenesejo temperature, ki presegajo 530 stopinj Celzija.
Ocenjuje se, da bodo te drobni koščki kremenovega stekla zaščitili podatke pred korozijo ali škodo za vsaj 300 milijonov let (da vam damo nekaj konteksta: dvoživke so bili pred 300 milijoni let še vedno prevladujoči kopenski vretenčarji in Pangea je bila še vedno v procesu razloma).
V podjetju Hitachi (velikan elektronike, znan po svojih zanesljivih trdih diskih) so v povezavi s Kjotsko Univerzo razvili prejo, ki v štirih slojih hrani podatke napisane iz pik narejenih s femtosekundnim laserjem (napravo, ki ustvarja izjemno kratek blisk svetlobe). Pike predstavljajo podatke v binarni obliki, ki mora biti lahko razumljiva, tudi za družbe, ki so ločene od nas na tisoče generacij.
Kaj je pomembno?
Kazuyoshi Torii – eden od vodilnih raziskovalcev pravi: “Obseg podatkov, ki nastajajo vsak dan je eksploziven. Vendar pa trajnem shranjevanju teh podatkov za poznejše generacije nismo napredovali od takrat, ko smo vpisovali podatke na kamne.”
Ta izum bi popolnoma preoblikoval arhivske sisteme in varovanje najbolj dragocenih informacij civilizacije. Vsako steklo za shranjevanje podatkov dosega 1,1-kratno informacijsko gostoto v primerjavi s CD-ji.
Vendar pa so znanstveniki naredili še korak naprej, saj so razvili tehniko shranjevanja podatkov v digitalni obliki s pomočjo laserske svetlobe. 360 terabajtov podatkov lahko shranijo v en srebrn nanostrukturiran kvarc. S to tehnologijo, lahko dobesedno shranijo celotno človeško zgodovino v en plošček.
Novi kvarčni kovanci shranijo 360 TB za dobo 14 milijard let!
2016_SE239_8
