32-bitni mikrokontrolerji prinašajo v svetova elektrotehnike in računalništva povsem nove dimenzije. Med njimi so tudi kriptografska podpora, hitre komunikacije z zunanjimi napravami in operacijski sistemi, ki temeljijo na Linuxu.

Tokrat nadaljevanko o programiranju PIC32 zaključujemo z opisom preostalih funkcijskih enot, oziroma modulov: zunanjih vodil SQI in EBI ter generatorja naključnih števil in kriptografskega stroja, ki so za domačno uporabo morda nekoliko manj pomembni, a ključni pri serijskih izdelkih z visokimi odzivnostjo, hitrostjo, stopnjo varnosti in zanesljivostjo. Imajo jih le zmogljivejši mikrokontrolerji, predvsem iz družine PIC32MZ.
Sledijo praktični primeri. Pokazali bomo kako na PIC32 namestimo dele ali celoten operacijski sistem za delo (RTOS, angl. real time operating system) v realnem času; s čemer omogočimo pravo večopravilnost, podpremo datotečni sistem na kartici SD ali v RAMu in celo omogočimo dostop do PIC32 preko spleta s pomočjo standardih spletnih storitev, od FTP do HTML … Na koncu se bomo lotili še namestitve celotnega Linux, s katerim deluje PIC32MZ podobno kot Raspberry PI.
Zgradba in delovanje
Hitro zunanje vodilo SQI

Način DMA: Modul SQI ima, podobno kot Ethernet modul, ki smo ga spoznali v preteklem nadaljevanju, vgrajen lastni krmilnik DMA, ki razbremeni centralno procesno enoto (CPE) mikrokontrolerja med prenosi podatkov. Pri tem uporablja medpomnilnike z do 64 kB podatkov, ki so opisani s posebnimi podatkovnimi strukturami, opisniki (angl. descriptors). Omogoča tudi njihovo veriženje; kar pomeni, da po zaključku prenosa v prvi medpomnilnik samodejno sproži prenos v naslednjega itn. Tako CPE pri načinu delovanja DMA le pripravi opisnike in sproži samodejni prenos podatkov.
Programiranje PIC32 (15)
2016_SE241_46

