0,00 €

V košarici ni izdelkov.

0,00 €

V košarici ni izdelkov.

More
    DomovRevijaPredstavljamoVzpon neodvisnih inženirjev

    Vzpon neodvisnih inženirjev

    S spreminjajočo se demografijo se počasi poslavljajo glavni oblikovalci tiskanih vezij, ter predajajo svoja zahtevna delovna mesta generaciji X ter Y. Te generacije, obdane z tehnologijo, bodo reševale najbolj zahtevne modele, a nimajo takih izkušenj, kot jih imajo veterani v tej industriji. In po vrhu vsega, bodo te novi oblikovalci – diplomirani inženirji, ki se bodo morali spopadati tako z zasnovo kot z oblikovanjem, saj so specializirani oblikovalci tiskanih vezij v zatonu.

    Slike niVelika večina oblikovalcev tiskanih vezij je začela svojo kariero za skicirno mizo. Nato se je v poznih 70 letih pojavilo prvo programsko orodje, ki je utrlo svojo pot v to industrijo. Računalniška spretnost oblikovalcev je rastla, in kaj hitro so bili vsi vpeti v EDA programska orodja. Nekateri trdijo, da se je od pojava EDA, meja med inženiringom ter oblikovanjem zabrisala. Inženirji, ki uporabljajo EDA orodja, lahko sami izdelajo kompleksna tiskana vezja, kar pomeni da ni več potrebe po oblikovalcu tiskanega vezja. Zgodba je seveda tudi obratna. V teoriji je bil to dober koncept, vendar pa je imel, z vidika inženirjev nekaj praktičnih težav:

    • inženirji se morajo udeležiti poglobljenega in dolgega šolanja za uporabo take programske opreme,
    • da bi bili učinkoviti, morajo vedno uporabljati taka programska orodja, kar se izkaže kot problem pri tistih, ki imajo več zadolžitev,
    • inženirji morajo razumeti celoten proces ter zahteve za izdelavo tiskanega vezja, da bodo lahko izdelali zanesljiv delujoč produkt.

    Slike niRezultat tega je, da inženirji običajno ne uporabljajo te programske opreme, pač pa se raje zanesejo na oblikovalca tiskanega vezja ter mu dajejo napotke. Prav tako pa morajo oblikovalci tiskanih vezij uporabljati orodja za analizo, kar seveda spet pomeni dolgo in učinkovito šolanje. Torej bi morala biti prihodnja EDA orodja, ne samo enostavna za uporabo ter hitra za učenje, pač pa bi morala vsebovati tudi orodja, ki jih uporabljajo oblikovalci za najzahtevnejša vezja. Eno takih orodij je PADS od Mentor Graphics.

    Z razvojem nove platforme, je PADS vključil opcijo uporabe programa FloTHERM XT, ki omogoča hitro in učinkovito izvedbo termalnih simulacij. FloTHERM XT sodeluje tako z MCAD in PADS orodji. SmartParts in knjižnica omogoča uporabo najpopularnejših komponent za hitro in natančno izdelavo modela. Enostavna je tudi izvedba parametrične občutljivostne analize izdelka na spremembo geometrije in materialnih podatkov, s čimer je omogočena optimizacija v procesu razvoja izdelkov. Integracija s shemo tiskanega vezja zmanjšuje zamudno prevajanje podatkov in preprečuje drage napake. Nezadostno hlajenje se namreč odraža v nizki zanesljivosti, zamudah in povišanih stroških. To je še posebej pomembno v današnjih zmogljivih napravah, ki so vgrajene v vedno manjša ohišja. Drop analiza z HyperLynx-om na drugi strani, omogoča identifikacijo problemov, ki nastanejo zaradi nepredvidenih težav z distribucijo moči že v začetni fazi razvoja izdelka. Integrirana orodja tako ultimativno zmanjšajo število prototipov in njihovih testiranj ter omogočajo hitrejše lansiranje izdelka na trg ter izboljšajo zanesljivost izdelkov.

    Še ena velika prednost naslednje generacije je dostopnost do informacij, ki so na medmrežju dostopne z zgolj nekaj kliki. Naslednja generacija snovalcev tiskanih vezij, ki je vzgojena v visokotehnološkem informacijskem okolju, bo generacija neodvisnih inženirjev, ki bo dobro obvladovala računalniške tehnologije in bo hitro prilagodljiva glede računalniškega okolja in programa. Uspeh je običajno grajen na izkušnjah, a z uporabo novih EDA programskih orodij, bodo neodvisni inženirji lahko potisnili kompleksnost in učinkovitost elektronskih naprav še višje.

    Vir

    • The PCB design magazine, July 2016
    • Barry Olney: “The Rise of Independent Engineer”

    Celotni članek

    Vzpon neodvisnih inženirjev

    MG zastopnik za Slovenijo:

    CADCAM Lab d.o.o.

    Gerbičeva ulica 110, SI-1000 Ljubljana

    T: +386 (1) 426 73 33

    www.cadcam-group.eu/si

    2016_SE245_30

    Prejšnji članek
    Naslednji članek