Integrirano vezje torej imamo, sedaj pa se je potrebno lotiti še iskanja primernega ohišja. Jaz sem svojega nabavil v IC elektroniki, natančneje velikost 4” (80x40x20). V mojem primeru se akumulator in ohišje prilegata popolnoma tako, da kaj dosti razlike med originalnim polnilcem in tem, ki sem ga naredil jaz, ni. Veliko pozornosti sem namenil tudi temu, da je samo ohišje čim bolj preprosto in enostavno. Kot zanimivost naj povem, da polnilnik kot končni izdelek ne uporablja niti enega vijaka. Prej omenjeno ohišje ima namreč dva nekakšna zatiča, ki skupaj držita zgornji in spodnji del ohišja. Na splošno, obdelave ohišja ni veliko in niti ni komplicirana. Potrebno je odžagati zgornjo stranico ohišja približno na sredini in rob malo pobrusiti, nato zvrtati luknjo za LED diodo na sredini polovice te, že odžagane strani. Zadnja stvar, ki nam ostane pa je še, da naredimo pravokotno luknjo za USB konektor na tisti strani ohišja, kjer se nahajata zatiča. Sicer pa, slika pove tisoč besed. Pri izdelavi polnilnika sem pri določenih stvareh kar malo improviziral in moram reči, da je zadeva solidno izpadla. Kot kontakte za baterijo sem na primer uporabil kar vzmeti iz izrabljenih vžigalnikov, služijo pa odlično. Kar se pa tiče USB konektorja pa sem nabavil kar navaden USB kabel in iz gume ‘izluščil’ sam konektor. Moram priznati, da moškega USB konektorja v trgovinah še nisem zasledil, tako da sem se odločil uporabiti kar tistega iz kabla. Tudi to je izpadlo dokaj solidno. Če pa ima kdo na zalogi kakšen pokvarjen USB ključek, pa zna tisti konektor tudi prav priti.
Glede na to, da je kar se tiče ohišja potrebna minimalna predelava, pa je tiskano vezje za odtenek bolj prirejeno. Le to je izdelano iz dveh delov, katera sta nato zaspajkana skupaj pod pravim kotom, kar pa na koncu tvori nekakšno celoto vezja. Tukaj ne bi kaj dosti izgubljal besed saj je predloga tiskanega vezja že narejena, vse kar je potrebno narediti, jo je prenesti na TIV in jo odžagati po merah. Dobro pa bi bilo, da omenim mini drsno stikalo, katero sem uporabil za izbiro polnilnega toka. To je prispajakno na tiskano vezje in sicer na tisti del TIV, kjer so kontakti za baterijo, posebnost pa je ta, da je obrnjeno na ‘glavo’, tako da gumb tega stikala gleda skozi predvideno luknjo na TIV. Gumb tega stikala je potrebno še malce pobrusiti tako, da ne izstopa iz tiskanega vezja. Na to stran tiskanega vezja bomo namreč vstavili akumulator v polnilnik in ne bi bilo dobro, če bi to stikalo oteževalo normalen položaj akumulatorja v polnilnem predalu. Pritrditev stikala je izvedena kar s pomočjo dveh žičk – te nam običajno ostanejo od kakšnih uporov, diod in podobnega – katere prispajkamo na ohišje stikala in na za to že določeno bakreno površino na TIV (glej sliko). Za tiste, ki ne rabijo izbire polnilnega toka, pa naj omenjeno stikalo in luknjo v tiskanem vezju izpustijo, saj je za to že predvideno mesto na TIV kamor se prispajka nadomestni SMD upor (R2), v bližini samega integriranega vezja.
Pa se lotimo še spajkanja elementov na tiskano vezje. Vrednosti elementov niso kritične. Držimo se osnovnega pravila tako, da najprej prispajkamo SMD upor R1 (če se nismo odločili za uporabo stikala prispajkamo še R2, vrednost izberemo iz tabele glede na izhodni tok) in IC, nato se lotimo spajkanja kondenzatorjev C1 in C2. Kondenzator Copt ni potreben, dodal sem ga samo za primere, če napetost slučajno ne bi bila dovolj stabilna. Tega torej brez problema izpustimo. V primeru, da se ga uporabi, pa naj bo vrednost med 22µF in 100µF. Nato prispajkamo še LED diodo, kjer so za to namenjeni padi, in sicer tako da zakrivimo zadnjih nekaj milimetrov nogic LED diode. Po želji lahko v TIV zvrtamo luknje za LED diodo, da bo ta bolj stabilna. Za tem zaspajkamo še kontakte za naš akumulator. V mojem primeru so bile to manjše vzmeti, lahko pa se kdo spomni celo kaj bolj izvirnega. Naslednja stvar je združitev dveh tiskanin v eno pod pravim kotom. Kontakti, kjer naj bi vezja zaspajkali skupaj so dobro vidni in sem prepričan, da s tem ne bo težav. Na vse kar moramo biti pozorni je, da ujamemo čim boljši pravi kot. Pomagamo si na primer s kotnikom ali geo trikotnikom. Če smo se odločili za uporabo stikala je sedaj čas, da povežemo to s padom na drugi strani vezja. Srednji pin stikala povežemo s padom v bližini integriranega vezja z oznako –R2, stranska dva pa preko dveh navadni uporov na maso pod stikalom, nekje tam kjer se stikata vezji. Vrednosti teh uporov sta odvisni od želenih vrednosti izhodnega toka. V mojem primeru sta ti vrednosti 2kΩ, kar nam da izhodni tok 500mA, in pa 15kΩ, s čimer omejimo izhodni tok na okoli 75mA. Tako majhno vrednost sem izbral za primere polnjenja akumulatorja iz solarnih celic, katere pa nam ponavadi ne ponujajo ravno veliko izhodnega toka, še posebej če so kakšne bolj majhnih dimenzij oziroma če so mobilnih izvedb.
Vezje je s tem sestavljeno, lahko ga še preizkusimo tako, da na napajalne priključke priklopimo napetost 5V (pazimo na polariteto), na baterijske kontakte pa pritisnemo litijev akumulator. Ob pravilnem delovanju nam takoj začne svetiti LED dioda, ki prikazuje polnjenje. Po uspešnem testiranju lahko vezje zmontiramo v ohišje. Le to mora lepo sesti na ‘zatiče’. Če vse skupaj ni preveč fiksno si pomagamo s kapljico lepila. Sedaj pa še montaža zadnje stvari in sicer USB konektorja. Temu naprej prispajkamo izolirane napajalne žičke dolžine približno 2cm, nato pa ga potisnemo skozi luknjo. Za razpored priključkov glejte sliko in tabelo. Priporočam, da z velikostjo luknje ne pretiravate, bolje je da gre konektor bolj tesno skozi, saj s tem pridobimo nekaj čvrstosti pritrditve. Ti konektorji niso ravno namenjeni vgradnji v ohišje tako, da si bo treba v tem primeru potrebno pomagati s kakšnim lepilom ali nečim podobnim, da ga pritrdimo na ohišje. Še preden pa ga zares zalepimo, najprej zaspajkamo napajalne žičke na napajalne kontakte oziroma pade na tiskanem vezju. Za tem vezje lahko še enkrat preizkusimo s tem, da ga priključimo na dejanski USB vhod, torej na računalnik ali USB adapter. Po končanem fiksiranju konektorja le-ga še zalepimo in naš polnilnik je skoraj končan. Predpostavljam, da ste luknjo za LED diodo že naredili (velikost le te je odvisna od premera LED diode, ki ste jo izbrali), vse kar moramo še narediti je pritrditi zgornjo stranico na ohišje. To samo nataknemo na zatiče in »ujamemo« LED diodo skozi luknjo. Zgornja stran ohišja bi sedaj morala biti pritrjena dovolj čvrsto tako, da nam tudi ob morebitnem padcu polnilca na tla, le ta naj ne bi odletela. Kljub temu naj bi se ob potrebi, zgornja stran ohišja snela brez uporabe orodja. Tako, naš polnilnik litijevih akumulatorjev je s tem končan. Po želji ga lahko edino še pobarvate, če vam surova črna barva ni ravno všeč.
Upam, da vam tak polnilnik dobro služil na poti oziroma kot nekakšen sekundarni mobilni polnilnik. Meni deluje odlično, praktično enako kot originalni. Polnilnik, ki sem ga izdelal je namenjen polnenju akumulatorjev za digitalne fotoaparate proizvajalca Sony, natančneje za model akumulatorja NP-BG1, katere danes uporablja večina kompaktnih fotoaparatov omenjenega proizvajalca. V izdelavi pa imam že polnilnik litijevih akumulatorjev za digitalne fotoaparate proizvajalca Canon, ki pa bo še bolj kompakten in s tem skoraj še enkrat manjši, objavljen pa bo v prihodnji številki.
Seznam elementov:
- IC1 = MCP73831 (dobavljiv preko Farnella)
- C1 = 4,7µF-10µF
- C2 = 4,7µF-6,8µF
- R1 = 470Ω
- R2 = 2kΩ (za tok 500mA), glej tabelo
- LD1 = LED dioda, barva in velikost po želji
- Ohišje 4” (80x40x20), dobavljivo v IC elektroniki
- USB konektor, moški
Polnilnik litijevih akumulatorjev preko USB (Li-Ion/Li-Polimer)
