Tiskano vezje
Tiskano vezje oddajnika enostransko. Tiskano vezje oddajnika sem napravil zelo majhno zato, da sem jo lahko vgradil v majhno ohišje z oznako PP66N. Ohišje ima že vgrajene priključke za baterijo, ki se enostavno prispajkajo na tiskano vezje. Uporabljena je 12V baterija, ki bo dolgo služila svojemu namenu. Na tiskanem vezju oddajnika sta uporabljena dva SMD kondenzatorja 0,1 µF, SMD shotky dioda ter AT89S4051 v SMD ohišju. Opazili boste, da sem na tiskanem vezju dodal tudi konektor za programiranje mikrokontrolerja v vezju. Na ta način boste lahko program v oddajniku hitro spremenili, ne da bi odspajkovali mikrokontroler iz vezja. Na fotografiji prototipa lahko vidite, da smo resonator kot tudi oddajni modul vtaknili v ustrezne konektorje – letvice, kar pa seveda ni nujno potrebno, če želite znižati stroške. Na vezju je še LED-ica, ki signalizira pritisnjenost tipke.
Na tiskanem vezju sprejemnika so v glavnem uporabljeni SMD elementi, razen nekaj relejev, priključnih sponk, VF sprejemnega modula in konektorja za programiranje. Pri spajkanju bodite pozorni na to, da te elemente prispajkate z nasprotne strani, kot so montirani SMD elementi. Vezje je namreč načrtovano tako, da so releji na zgornji strani, SMD elementi pa na spodnji strani. V kolikor boste (z veliko muke) prispajkali releje s spodnje strani, vezja ne boste mogli pravilno montirati v zanj predvideno ohišje.
Ohišje (PP69) ima predvidena ušesca za pritrditev ohišja na zid ali na katero drugo podlago. V ohišju je dovolj prostora za anteno. V kolikor pa bi želeli, da antena štrli izven ohišja, boste pač izvrtali na ohišju luknjo na ustreznem mestu in skoznjo napeljali anteno. Ohišje je izvedeno tako, da so vse priključne sponke izvedene na zunanjost v eno linijo, kar olajšuje priklop. Pri priključnih sponkah velja opozoriti na vezavo. Vsak rele ima tri kontakte in vsi trije so speljani na priključne sponke, kot je narisano v shemi. Prav tako na sponke priključite napajalno napetost, ki naj bo enosmerna v razponu od 12 do 15 V. Vsi, ki boste želeli predelati program v mikrokontrolerju, boste to storili enostavno preko programirnih priključkov.
Zaključek
V tem podpoglavju opisani sprejemnik in oddajnik sta bolj ali manj tipična člana različnih sprejemnikov in oddajnikov, ki delujejo v frekvenčnem območju 434 MHz in ustrezajo telekomunikacijskim zakonom v večini evropskih držav glede izhodne moči oddajnika. Prednost pred drugimi podobnimi moduli, ki se dobijo na trgu je v tem, da lahko kodo oziroma program prilagodite svojim zahtevam.
Sprejemnik in oddajnik sta izvedena s pomočjo mikrokontrolerja, ki na eni strani skrbi za kodiranje, na drugi pa za dekodiranje naše kode. Kodo si lahko izberemo poljubno, od številk do črk. Dolžina kode seveda vpliva na varnost, moramo pa tudi vedeti, da dolga koda pomeni tudi večjo možnost, da je sprejemnik ne bo sprejel v celoti, saj lahko VF motnje sprejemnik motijo.
V opisanem programu se je izkazalo, da je 4 do 6 mestna koda najbolj sprejemljiva, pri daljši kodah pa se zmanjšuje doseg zanesljivega delovanja.
Virtualna trgovina, nakup brošure in informacije!
Mali VF hibridni oddajnik in sprejemnik
Jurij Mikeln, dipl. inž.
Ljubljana, avgust 2007
