Da je pri nas prometna varnost med najslabšimi v Evropi, ni potrebno posebej dokazovati, o tem se vsi strinjamo, pa vendar ne znamo najti rešitve, ki bi bistveno izboljšala stanje. Pomemben vzrok tiči v še vedno skromnem BDP, ki ne dovoljuje večjih vlaganj v prometno infrastrukturo. Nekaj gre verjetno tudi na račun dolgoletne neprimerne vzgoje in nizkih kazni za prekrške. Razumljivo, da gredo potem stvari lahko le še na slabše!
Omenimo samo primer kolesarjev. Sam sem moral pred časom poravnati kazen v višini 1/3 osebnega mesečnega dohodka, ker sem bil toliko nespameten, da sem se dal ujeti, ko sem je nekega večera s kolesom brez luči zapeljal preko ljubljanskega Kongresnega trga. Poglejmo, kaj se dogaja danes. Kolesar se lahko zapelje mimo policista po levi torej v prepovedani smeri, pa se mu to praviloma ne bo poznalo v denarnici. Zgolj zaradi pravila o izjemah tu in tam še srečamo gorsko kolo, ki ima luč. A bolj so privlačni slabi zgledi, kajti večini kolesarjem je odveč, da bi poskrbeli za luč, ki pri slabi vidljivosti najbolje opozori bistveno hitrejše avtomobile na prometno oviro. Kolesar se mora na svoji poti umikati številnim oviram – razpokam, ki jih je največ ravno ob robu ceste, pogreznjenim jaškom, steklu in plastiki, ki ostaja na cesti po trkih, parkiranim avtomobilom itn. Podzavestno se oviri umakne proti sredini ceste, ne da bi se dovolj prepričal o svoji varnosti. Kolesar je najbolj “ranljiv”prav v hrbet, zato je tako zelo pomembno, da ima v mraku in posebno v temi prižgano zadnjo rdečo luč. Mačje oko je le zasilna rešitev. Tudi prednja bela luč ima pomembno vlogo, vendar se bomo v prispevku tokrat omejili zgolj na kolesarjevo rdečo luč.
Prispevek je namenjen tistim, ki želijo izboljašati lastno varnost in varnost svojih najbližjih. Tehnična rešitev rdeče luči utegne morda odločilno prispevati k njeni rabi. V človeški naravi je, da okolici radi razkazujemo svojo zanimivo posest. In prav to je nenavadna rdeča kolesarska luč! Izdelali bomo svetilko, ki bo utripala kot novoletna jelka. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo taka luč hitro pritegnila pozornost voznikov, morda bo kdo celo upočasnil svoje vozilo samo zato, da bi si bolje ogledal zanimivost. In prav to smo hoteli, ali ne?
Sicer nisem preveril, ali ni morda utripajoča luč v nasprotju s cestnimi predpisi, vendar bi lahko našli kar nekaj primerov, ki govorijo nasprotno. V ohišje svetilke bomo prostorsko namestili tri močne svetleče diode, ki se bodo prižigale v več različnih ritmih.
Električna shema
Kako uresničiti idejo “novoletne jelke” na zadnjem delu kolesa? Na voljo je veliko načinov. V izvedbenem primeru sloni uresničenje na uporabi najcenejšega Microchipovega PIC-mikrokontrolerja. S tem smo zmanjšali število uporabljenih elementov, hkrati pa omogočili bogastvo oblikovanja izdelka s svinčnikom in radirko, tudi potem, ko smo že izdelali “hardware”. Tudi cena izdelka bo s tem skoraj zagotovo najgodnejša. Kot vidimo iz električne sheme, bolj enostavno skoraj ne gre. Izmenično napetost, ki jo proizvaja dinamo, usmerimo (G1), filtriramo (C2) in stabiliziramo (U2). Zelo preprosto je tudi vezje (R1C1), ki omogoča delovanje procesorjevega oscilatorja. In končno tu so še tri svetleče diode s pripadajočim omejilnim uporom. Vgradili bomo seveda LED-diode, ki se pohvalijo z veliko svetilnostjo. Krmiljenje diod je prepuščeno programski opremi v priloženi datoteki. Program nadzira tudi WDT-mehanizem mikrokontrolerja, ki v primeru motnje samodejno resetira mikrokontroler in s tem vzpostavi pričakovano delovanje kolesarjeve luči.
Izdelava luči
Izdelava tiskanine, spajkanje, vgradnja in montaža izdelka zahteva spretno roko. Vezje bomo vgradili v običajno (komercialno) ohišje zadnje rdeče luči, ki jo zlahka dobimo v naših kolesarskih trgovinah. Prisiljeni smo izbrati tako svetilko, ki je dovolj prostorna, da vanjo namestimo elektroniko. Žal rdeče steklo (plastika) za naš primer ne bo najbolj posrečeno oblikovano, da bi optimalno usmerjalo svetlobo vseh treh žarnic. Toda brez skrbi, svetilka bo še vedno povsem uporabna.
Zastavlja se vprašanje, na kolikšno razdaljo lahko človek opazi predmet oziroma svetlobne preskoke v svetilki. Ocena je bistvenega pomena za upravičenost uporabe tako delujoče opozorilne luči. Račun pokaže, da bomo spremembo položaja svetleče diode opazili z razdalje okoli 50 metrov, medtem ko bomo prižgano svetilko v temni noči opazili tudi na kilometer daleč. Predlog tiskanega vezja omogoča, da si tiskanino izdelamo prostoročno, kar je morda tudi najcenejša pot do izdelka. Vzorec s flomastrom prerišemo na kartico kaširanega pertinaksa (ali iz kompozitnih materialov). Prav za tak postopek dela so nam
Risbo z vzorcem tiskanega vezja s samolepilnim trakom pritrdimo ploščico in jo na vrtalnih točkah previdno prebijemo s točkalom, ploščico pa nato na označenih mestih prevrtamo z 0,8 mm debelim svedrom in obrežemo z modelarsko žagico. Kartico zatem obrusimo s finim vodobrusnim papirjem, posušimo in končno izvlečemo vezi. Tako kartico le še jedkamo.
