Vsi do sedaj navedeni podatki naj zaenkrat služijo le splošnemu razpoznavanju dinamičnih zvočnikov in zvočnih sistemov, v katerih le-ti delujejo. Od tu naprej bom izhajal iz dejstva, da nameravamo izbrati že narejen sistem znanega izdelovalca, ker za samogradnjo še nimamo dovolj izkušenj in znanja. Do tega pa se bomo dokopali v tem poglavju. Preden pa se lotimo odgovarjati na vprašanja, jih moramo za začetek pravilno postaviti.
Prva dilema
Koliko denarja naj porabimo?!
Trgovec bi vam verjetno povedal, da za ta namen z denarjem ni vredno varčevati, sami pa veste, da ga je vedno premalo, ker si sproti zastavljamo višje cilje od naših materialnih zmogljivosti, zato je vredno najprej razmisliti, kakšno kvaliteto reprodukcije sploh želimo.
A. Visokokakovostna pristna reprodukcija za poklicno rabo in sladokusce – ta terja ogromno sredstev, zelo jasne želje, veliko izkušenj posameznika in se ponavadi dolgoročno dopolnjuje. Res pa je tudi, da dobre stvari nikoli ne zastarajo, mogoče le za čas izginejo iz aktualnosti, ceno pa s časom le narašča.
B. Kakovostna reprodukcija je relativno širok pojem, zato se je treba predvsem odločiti, kako dobiti največ za svoj denar. Ponudba je tu zares pestra.
C. Nezahtevna reprodukcija – za vsakdanjo rabo oziroma strogo komercialen razred, ki temelji predvsem na iznajdljivosti posameznika in ni vezan na neke globje vzgibe in pričakovanja glede zadovoljevanja osebnih akustičnih potreb in želja poslušalca.
Druga dilema
Kako močan – glasen sistem potrebujemo?!
Glasnost reprodukcije zvoka za ojačevalnik znane moči je v soodvisnosti od izkoristka zvočnega sistema. Sistemi z visokim izkoristkom pretvorijo do 15 % električnega signala v zvok, običajni sistemi do 5 %, hi-fi sistemi pa le okrog 1 %. Ti podatki nam vsekakor služijo za določanje glasnosti reprodukcije zvoka našega sistema v prostoru ob dani moči ojačevalnika ali za določanje potrebne moči le-tega za dosego določenega nivoja reprodukcije.
Vzemimo primer: v prostoru želimo doseči nivo zvočnega pritiska 100 dB, izmere prostora pa so: dolžina 9 m, širina 4 m, višina 3 m, kar nam da 108 m3 prostornine. Iz priloženega diagrama lahko razberemo, da za to potrebujemo akustično moč 0.5 W, kar pomeni, da se ob razpoložljivi moči ojačevalnika 50 W izračun glasi:
(0.5 W/50 W) x 100 dB = 1,
torej potrebujemo zvočni sistem z 1-odstotnim izkoristkom.Vedeti pa moramo, da je zvočni pritisk funkcija sevanja akustične energije sistema in akustičnih lastnosti prostora in da je zaznani pritisk v določenem delu prostora seštevek neposrednega akustičnega sevanja in odbojev zvoka, zato moramo tudi položaj poslušanja izbrati zelo skrbno. Ker pa nam podatek o izkoristku sistema ponavadi ni na voljo pri običajnih tehničnih podatkih, si ga moramo izračunati:
Občutljivost sistema SPL (dB) = 112.3 + 10log10no ali 10log10no + 112.3 = SPL (dB),
kar za izkoristek 1 % pomeni, da je no =
η0=0.001 in 10log10 0.001 = -30, SPL = -30 + 112.3 = 82.2 (dB)
za 5 % η0 = 0.005 10log10 0.005 = -23.01 SPL = -23.01 + 112.3 = 89.19 (dB)
za 15 % η0 = 0.015 10log10 0.015 = -18.23 SPL = -18.23 + 112.3 = 94.07 (dB).
Preprost zaključek bi bil, da je logično vprašanje: kako glasno lahko ta sistem igra, ne pa, koliko moči prenese, kar se ponavadi sprašujemo.
Občutljivost torej, in ne nazivna moč, je preprost odgovor; to pa si bomo še drugače ogledali:
Enota za nivo zvočnega pritiska (SPL)-dB je v bistvu izraženo razmerje dveh moči P1 in P2 V enačbi
dB = 10log10(P1/P2),
če pa moč P1 podvojimo proti P2, dobimo:
dB = 10log10(2/1) = 10log10 2 = 3.01 dB.
Ta enačba nam pove, da s podvojitvijo moči ojačevalnika pridobimo 3 dB zvočnega pritiska ali v primeru: