Že od prvega pojava zaslonov na dotik doživlja tehnologija uporabniških vmesnikov hiter in neprekinjen razvoj, da bi z izdelki izpolnili vse večja pričakovanja potrošnikov. Projecirano kapacitivno zaznavanje dotika – zaznavanje brez fizičnega dotika – zdaj omogoča večtočkovno prepoznavanje in prepoznavanje gest v večini pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, kar ustvarja nek nivo pričakovanj tudi med uporabniki drugih naprav.
Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da imajo pametni telefoni dostop do precejšnjega dela razpoložljive procesorske moči, česar pa si pri vseh aplikacijah ne moremo privoščiti, ne z vidika strojne, niti programske opreme, največkrat pa je ovira tudi poraba energije. Pri aplikacijah, kot so plošče za dostop oseb, enostavne tipkovnice ali termostati, igralne konzole, daljinsko upravljanje in celo izdelki nosljive elektronike, je prisotno precej različnih primerov uporabe v smislu odzivnega časa, ločljivosti ali cene. Prožnost pri optimizaciji načrtovanja je zato ključnega pomena, če želimo, da bi z neko tehnologijo uspešno prodrli na več vertikalnih trgov.
Velik izziv za projicirano kapacitivno zaznavanje (PCAP) v številnih aplikacijah predstavlja zlasti poraba energije. Relativno visoka poraba večine PCAP rešitev omejuje njihovo uporabo v aplikacijah, kjer smo omejeni z nizko porabo. Z razliko od pametnih telefonov pa lahko vgrajene naprave zdaj ponujajo življenjsko dobo trajanja baterije v mesecih ali celo v letih namesto v urah. Ocena porabe energije in upravljanje s porabo energije je zdaj bistveni del razvoja katerekoli PCAP tehnologije, vendar lahko Microchip s kombinacijo svoje tehnologije skrajno nizke porabe (XLP) in brezplačne programske izvorne kode uspešno rešuje tudi vprašanje PCAP z nizko porabo. Kot primer se lahko za zaznavanje kretenj za enkratni dotik (tap), zamah, zamah z zadržanjem in dvojni dotik izvedejo s pomočjo poceni naprave z majhno porabo. Na primer, Majhen senzor (tipalo) na primer deluje pri napetosti 2V porabi samo 15µA v aktivnem stanju pripravljenosti, ko pa se z dotikom zbudi, se mu med aktivnim skeniranjem poraba poveča le na 150µA. V nedavnem primeru projektiranja je bila takšna poraba preračunana v življenjsko dobo baterije in je znašala več kot 2 leti.
Daljinski upravljalniki, igralne konzole in druge električne naprave lahko izkoristijo prednosti, ki jih prinašajo napredek in novosti na področju PCAP tehnologije in upravljanja z energijo. Kot pri vseh aplikacijah, se tudi v teh primerih vedno pojavijo določene prednosti in slabosti, ki vodijo do nekih kompromisov, vendar je porabo energije, velikost in še nekatere druge značilnosti mogoče upravljati, tako, da izpolnjujejo zahteve načrtovanja z nizko porabo energije.
Prilagodljivost je naslednji izziv pri širjenju PCAP tehnologije na nova tržišča; hitro nastajajočih trendov na trgu za vključitev zaznavanja dotika in odkrivanje gest tudi pri napravah, ki niso mobilni telefoni, zahteva od razvijalcev hiter odziv in predvsem inovacije. Posledica hitrejših ciklov oblikovanja zahtevajo napredne in prilagodljive krmilnik PCAP zaznavanja dotika in možnost oblikovanja senzorjev. Tradicionalne PCAP rešitve imajo dolge cikle oblikovanja s togimi izvedbami, ki jih sestavljajo ASIC krmilnik zaznavanja dotika in fiksno oblikovani senzorji. Mnogi dobavitelji tehnologije na dotik ponujajo namenske krmilnike, »črne skrinjice«, ki so ASIC izvedba zaznavanja dotika, ki se ujemajo z določenimi senzorji na dotik; sicer res delujejo v aplikacijah, za katere so namenjeni, vendar ima razvijalec pri načrtovanju fleksibilnost zelo omejeno. Te fiksne rešitve na primer ne omogočajo spremembe kode, če je v fazi razvoja potrebna majhna sprememba. To pomeni, da bi kakršnakoli sprememba zasnove senzorja predstavljala novo zasnovo, ki nato zahteva obsežno delo z dobaviteljem tehnologije. Takšni zaprti modeli tudi preprečujejo integracijo kode za dodatne funkcije v istem krmilniku, kot je gonilnik ali krmilnik LED diod za razširitev funkcionalnosti naprave. Za proizvajalce, ki se morajo na zahteve trga odzivati kar se da hitro, lahko pomeni vezava na zaprto rešitev ogromno pomanjkljivost.
Razvijalci v svojih PCAP rešitvah ne bi smeli biti “ograjeni” s strojno ali programsko opremo; eden izmed pristopov k izzivom ohranjanja prožnosti in podporo spremembam zasnove je ohrabritev oblikovalcev z brezplačnim dostopom do izvorne kode in orodij, s katerimi jim omogočimo samostojno prilagoditev PCAP tehnologije, da bi lahko ustvarili čim bolj optimizirane rešitve. Ta fleksibilnost pri načrtovanju omogoča uporabnikom, da upravljajo s svojimi rešitvami vmesnikov občutljivih na dotik, ki omogočajo hitre in k ciljem usmerjene spremembe na razvojni poti nekega izdelka, neodvisno od zunanjih ponudnikov.
Dvig zaznavanja dotika na višjo stopnjo
2015_SE236_22
