Elektronika za začetnike – Echo in vzorčenje (10)

»Vi bi se pa ves čas kar nekaj igrali«, bi nas verjetno nahrulil kateri od profesorjev praktičnega pouka »stare šole«! Kar je res, je res: že kar precej časa tičimo v našem kotičku med avdio ojačevalniki – gradimo in razdiramo, igramo na inštrumente, pojemo in vrtimo potenciometre. Morda je res videti, kot da se samo zabavamo… vendar smo v tem času spoznali predojačevalnike, izenačevalnike, efekte in ojačevalnike, značilne vezave in praktične primere na prototipnih ploščicah. Tega ni bilo ravno malo in če povzamemo vse, kar smo v tem času novega izvedeli, lahko odločno zagovarjamo trditev, da dober zvok nikakor ni šala!

Tokrat bomo natančno proučili delovanje Reverba, Delaya in Echa. Vemo, da so to efekti, ki naredijo občutek prostora, dvorane, gorskega odmeva. Že v prejšnjem članku smo ugotovili, da je vse odvisno od tega, kako dolgo pot mora prepotovati zvok in od kakšne podlage se odbije. Danes bomo govorili o tem, kako lahko ta naraven pojav umetno dosežemo z bolj ali manj zapletenimi elektronskimi vezji. Pri tem se bomo morali dotakniti še osnov vzorčenja, pretvorbe v digitalno obliko ter shranjevanja, do ponovne pretvorbe v analogno obliko! Digitalna vezja so dandanes vsepovsod, saj so temeljni gradniki sodobnih elektronskih rešitev. Tokrat imamo izredno priložnost, da nekatera tipično digitalna elektronska vezja spoznamo in razumemo na preprost način, na praktičnih primerih delovanja zvočnih efektov. Izkoristimo torej ugoden veter!

Preprosto in kar se da razumljivo

Naravni in umetni odmev (Echo)

Najbolje bo, da se malo vrnemo k zvoku in njegovim fizikalnim lastnostim. V zraku se zvok v odvisnosti od temperature širi s hitrostjo od 320 do 350 m/s. To je precejšnja razdalja, vendar se v večini trdnih snovi širi še hitreje in pri aluminiju doseže celo hitrost okrog 6500 m/s.