Dolgo časa se strojniki in elektroniki borijo, da bi ohranili področji strojništva in elektronike ločeni. Uvedba pametno povezanih izdelkov vodi proti temu, da procesi projektiranja postanejo bolj prepleteni, povezani in kolaborativni, kot kdajkoli prej.
Namig: ni izmenjava datotek v različnih formatih
Pa vendarle, kljub pritiskom, se še vedno zdi kot ECAD in MCAD domene delujejo v skladu s starimi pravili. Slabe navade so železna srajca in to je še večji izziv, da se oblikuje nove. Torej, kaj bo potrebno za nas kot ECAD načrtovalce, da začnemo delati skupaj z našimi MCAD kolegi, da bi v celoti preslikali povezane in kohezivne izdelke med tema dvema domenama?
Spremembe so boleče
Danes težko najdemo mehanski izdelek, ki bi obstajal popolnoma brez TIV-a. Pa vendar, povezani, kot naši produkti so, se pogostokrat znajdemo na sredini procesa načrtovanja, ki je razdrobljen, neučinkovit in boleč za vse vpletene načrtovalce. Rezultat spodletelega procesa komunikacije, s katerim se vsi borimo, je daljnosežen in ima za posledico sledeče:
Neučinkovite procese načrtovanja. Načrtovalci mehanike in elektronike se pogosto borijo z organiziranjem več revizij istega projekta, vsak v svoji izolirani domeni. In kam to vodi? Ustavitev komunikacij, proces načrtovanja se konča in zopet začne, izguba časa, ki ga nikoli ne moremo nadomestiti.
Zamujeni roki in proračuni. Ker se naši poizkusi s kolaboracijo še naprej borijo in nas ovirajo, smo vedno bolj odvisni od dragih metod, da bi rešili težave s komunikacijo z uporabo prototipov. Poizkusi, da bi popravili razpoke v procesu načrtovanja s to zastarelo metodo, vodijo do zapravljanja denarja in propad proračuna.
Slaba uporabniška izkušnja. Medtem, ko verjetno mnogi od nas ne pomislijo več na izdelek ko je enkrat narejen, pa posledica neuspešnega procesa načrtovanja pogosto sega v domeno uporabnika. Brez temeljitega testiranja izdelka tvega vaše podjetje izgubo denarja, ker bo pokrivalo stroške garancije zaradi neizpolnjevanja standardov kakovosti vašega podjetja.
Zgornje težave so precej očitne in mislim, da imamo s tem tako ali drugače vsi izkušnje v naših procesih načrtovanja. Pravo vprašanje pa je – kaj je bilo v zvezi s tem storjeno?
Trenutne rešitve
Inženirji so dolga leta iskali zanesljivo rešitev zaradi naraščajočih težav vezanih za kolaboracijo med ECAD in MCAD načrtovalci. Vsi smo seznanjeni s poizkusi rešitev, STEP modelov, papirnatih modelov, prototipov in uporabo elektronske pošte za dogovarjanje o spremembah v načrtovanju. Stvar je v tem, da se vsi držimo teh metod, ne toliko zaradi tega, ker delujejo kot bi hoteli ampak zato, ker je to vse, kar imamo.
V mnogih pogledih smo se preprosto navadili na nedelujočo kolaboracijo med procesi že od začetka.
Je ročni uvoz/izvoz STEP modela med ECAD in MCAD okoljem za oblikovanje res tako učinkovit? Se je vredno ukvarjati z morebitnimi izgubami kritičnih podatkov o načrtovanju med vsakim postopkom uvoza/izvoza? Da, dela, samo ne, ni idealno.
Enako bi lahko rekli za vsako od zgoraj naštetih metod kolaboracije. S koliko ignoriranih e-sporočil, ECO-jev v zadnjem hipu in s koliko uvozno/izvoznimi rutinami se moramo še ukvarjati?
Rekel bom samo…: V sobi je velik slon in vsi se trudijo, da ga ignorirajo. Pripravljen sem na nekaj drugačnega. Pa vi?
Kaj je prava kolaboracija med MCAD in ECAD?
2015_SE236_28
