Omejitve
Seveda pri načrtovanju tiskanega vezja, ki ga nameravamo izdelati po tem postopku, ne moremo mimo omejitev, ki jih pred nas postavljajo natančnost in ponovljivost naprave, najmanjši možni izolacijski kanal, ki ga lahko izdelamo, najmanjši sveder, s katerim lahko rezkamo ali vrtamo, najtanjša vez, ki je po rezkanju še dovolj mehansko trdna, da obstane na laminatu.
Vsi programi za risanje TIV kot enoto mere uporabljajo 1 mils. Najprej se spomnimo, da je 1 mils 1/1000 inča, ki meri 25,40 mm. 100 milsov je standardna razdalja med dvema pinoma običajnega DIL podnožja kateregakoli „klasičnega“ integriranega vezja in znaša 2,54 mm. (odslej v tekstu: mils = enota) Pri običajnih SMD integriranih vezjih je ta razdalja 50 enot, torej pol manj, pri TQFP obliki pa celo samo 20 enot. Če pogledamo v tabelo, lahko vidimo, da je to samo 0,51 mm. Na 100 enotah imamo torej 5 pinov in 5 presledkov med njimi, kar je resnično zelo „stisnjeno“! Vendar – vezi za to obliko ohišja lahko izdelamo, držite pa se priporočila, da debelina vezi (trackov) ne bo manjša od 10 enot, še bolje je nad 12 enotami. Vezi naj bodo med seboj oddaljene vsaj 10 enot.
Druga omejitev so minimalni premeri svedrov. Pri otočkih medplastnih metaliziranih povezav (via) lahko uporabljate luknje 0.3 mm (12 enot) in 0,4 mm (16 enot) ali večje. Seveda pa mora biti okrog te luknje dovolj bakra, da metalizacija uspe in je povezava mehansko dovolj trdna.Priporočam premer otočka medplastne povezave najmanj 40 enot (1 mm). Ob večji luknji naj bo tudi premer otočka večji.
Za otočke komponent (nad 50 enot) izbiramo luknje s premerom 0,6 mm (podnožja DIL) in več, odvisno od debeline priključka elementa, ki bo v ta otoček prispajkan. Pri elementih, ki nimajo okroglega preseka priključka (sponke, releji, tipke, elektroliti), upoštevajte najdaljšo diagonalo preseka že pri izbiri otočka za to komponento, da bo izvrtana in metalizirana luknja za montažo (brez naknadnega povrtavanja) res primerna. Dodajte še 0,1 mm za metalizacijo, če bo vezje dvoslojno.
Med dvema otočkoma z medsebojno razdaljo 100 enot je praktično čisto mogoče speljati dve vezi debeline 12 enot, vendar je potrebno prej preoblikovati otočka (slika 10) v raztegnjen oval, podolgovat pravokotnik ali elipso, da s tem pridobimo nekaj dodatnega prostora za izolacijski kanal. Če tega ne storimo, nam rezkar lahko zaide izven želenega območja in nam poškoduje vezi in/ali otočke (slika 10, četrti par otočkov).
Za notranje izvrtine so omejitve pri minimalnem premeru rezkarja, ki je 1 mm. To pomeni, da bodo vogali narisanega pravokotnika zaokroženi z radijem 0,5 mm (primerjajte sliko 1 in sliko 2).
Vmesni prostor med vezmi ali otočki lahko tudi „očistimo“ bakra, če se tako dogovorimo (slika 11, polovico zgornje vrstice otočkov DIP 20 podnožja). To nam omogoča lažje spajkanje komponent (sploh SMD) in rešuje težave s spajko, ki se nam lahko razlije med več vezmi.
Kljub tem omejitvam lahko po tem postopku seveda uspešno izdelujemo prototipna tiskana vezja, ki bodo sledila vašim sprotnim spremembam in izboljšavam na poti razvoja tiskanine nekega novega končnega izdelka. Kasnejša redna proizvodna serija tiskanin, izdelana po obicajnih postopkih za masovno produkcijo pa bo ob upoštevanju teh omejitev gotovo prepoznavna po vecji zanesljivosti zaradi zmanjšane možnosti okvar zaradi napak na tiskanini koncnega izdelka.
Zaključek
V dveh člankih smo vam predstavili najnovejšo pridobitev našega podjetja, ki jo v uredništvu s pridom izkoriščamo kot tudi nekateri avtorji in zainteresirani posamezniki. Tiskana vezja, izdelana na LPKF prototipni napravi, so narejena profesionalno, prav tako tudi metalizacija dvostranskih tiskanih vezij. Ker uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo, vse delamo skladno z RoHS direktivo. Vabimo vas, da se o kvaliteti kot tudi o hitrosti izdelave prototipnega tiskanega vezja prepričate sami.
Več informacij! Lahko pa tudi po telefonu 00386 01 549 14 00
CAM vrtalno-rezkalni stroj ProtoMat 91S/VS za izdelavo prototipnih dvostranskih tiskanih vezij (2)
2007_SE139_21
Avtor: Bojan Kovač
