Visual Basic na svojem računalniku uporabljam že od leta 1990 in moram reči, da sem bil z njim ves ta čas zadovoljen. Okrog leta 2000 sem ga nadgradil na Visual Basic Professional 6 in zadnjih petnajst let ostal njegov zvest privrženec. V tem času sem ga uporabljal za pisanje mnogih programov, ki se sicer redno uporabljajo v kemijskih laboratorijih na veliki univerzi, kjer sem bil zaposlen. Moja naloga je bila oblikovanje posebnih namenskih merilnih instrumentov v različnih učnih in raziskovalnih laboratorijih in sem je spadalo tudi povezovanje teh instrumentov s PC računalniki, ki so že bili nameščeni v laboratorijih.
Že od vsega začetka so imeli vsi moji instrumenti podatkovno povezavo z osebnim računalnikom prek RS-232. Vendar pa so leta minevala in začeli so prihajati novejši računalniki, ki sploh niso imeli vgrajenih COM serijskih vrat. Nekaj časa sem potem dodajal razširitvene kartice s serijskimi vrati, ki so temeljile na PCI vodilu, v zadnjem času pa sem sploh prenehal uporabljati vrata COM v mojih instrumentih in začel namesto tega uporabljati USB vodilo.
Ko se je vse to začelo dogajati, sem spoznal, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo novejše različice operacijskih sistemov Microsoft Windows postale nezdružljive s programi, ki so bili napisani z VB6. Prvič sem močno posumil, da se bo to verjetno kmalu zgodilo takrat, ko je gonilnik USB-CDC (UART), ki so ga sicer moji programi uporabljali doslej, postal nezdružljiv z najnovejšo različico operacijskega sistema Windows. Na srečo so moji programi še vedno brez težav delovali z operacijskimi sistemi od Windows XP do Windows 7 (na računalnikih, ki jih imamo na naši univerzi, nismo nikoli uporabljali Windows 8, tako da s tem nimam izkušenj).
Ko sem sistem nadgradil na Windows 10, sem ugotovil, da USB-CDC gonilniki, ki sem jih uporabljal z VB6 čisto dobro delujejo skupaj z najpogosteje uporabljenimi FTDI USB-serijskimi integriranimi vezji, z gonilniki USB, ki spremljajo Arduino Uno, pa na primer niso delovali. To je bilo v trenutku spoznanja tega dejstva kar nekoliko ironično, saj je doslej moje načrtovanje strojne opreme za namenske merilne instrumente temeljilo na popolnoma prilagojenih napravah, ki sem jih načrtoval sam in sem šele pred nedavnim začel z razvojem namenskih instrumentov, ki temeljijo na Arduino strojni in programski opremi (da bi bilo potem drugim, ki imajo enake potrebe, nekoliko lažje izdelati enako merilno napravo).
Glede na takšen razvoj dogodkov sem bil potem res prijetno presenečen, ko sem dobil elektronsko pošto podjetja Microsoft, v kateri je napovedal uvedbo Visual Studio Community 2015. To je brezplačen program, ki vključuje integrirano razvojno okolje (IDE) in ki deluje z najrazličnejšimi Microsoftovimi programskimi jeziki, vključno z Visual Basicom, C # in C ++. Prav tako deluje s Python, Node.js in HTML / Javascript. Priznam, da nimam nobenih izkušenj z zadnjimi tremi omenjenimi jeziki na osebnem (PC) računalniku, sem jih pa v omejenem obsegu uporabljal na Raspberry Pi.
Če sem iskren, nisem bil preveč zaskrbljen zaradi katerega koli od teh drugih programskih jezikov razen Visual Basica. Zavedal sem se, da se VB6, ki sem ga bil vajen doslej, razlikuje od različice VB.NET, ki je del Visual Studia 2015. V bistvu je bila VB.NET standardna različica Visual Basica vsaj že od leta 2010, tako da sem bil na tem področju v zaostanku najmanj 6 let!
V tem članku bom poskusil opisati moje izkušnje z Visual Studio 2015 okoljem, vključno z nekaterimi posebnimi stvarmi, ki se jih je bilo potrebno naučiti za pretvorbo mojih obstoječih VB6 programov v različico VB.NET.
Prav tako bi rad že na samem začetku omenil še ostale prednosti, ki sem odkril pri uporabi Visual Studia 2015. Skupaj s podporo večini znanih programskih jezikov, ki smo jo že prej omenili, se Visual Studio 2015 ponaša stotinami vtičnikov, “Plug-in” razširitev! Ena takšna razširitev je Xamarin, ki je tako oblikovana, da uporabniku omogoča pisanje avtohtonih programov za mobilne telefone, ki delujejo z operacijskima sistemoma Android in IOS. Doslej sicer še nisem imel potrebe razvijati mobilnih aplikacij, sem pa naletel na “plug-in”, ki me je res zanimal: Visual Micro. Vtičnik (plug-in) Visual Micro vam omogoča, da razvijate Arduino programe z uporabo integriranega razvojnega okolja (Integrated Development Environment, IDE) Visual Studio. Sam sem sicer popolnoma zadovoljen z uporabo Arduino IDE in z zbirko orodij, ki mu pripadajo, ni pa nobenega dvoma, da so možnosti urejanja, programiranja in razhroščevanja v Visual Studiju veliko večje kot v Arduino IDE, kar je za uporabnika seveda prednost, saj lahko ustrezno programsko kodo napiše znatno hitreje.
Pravzaprav sem program Visual Micro preizkusil že pred nekaj leti, takrat, ko se je kot “plug-in” pojavil pri Atmel Studio IDE. Če sem iskren, sem kaj hitro ugotovil, da je Atmel Studio 6 zelo napihnjen in hkrati okoren in počasen program, ki se ga je bilo težko navaditi. Skratka – kljub temu, da je imel Atmel Studio 6 vgrajen vtičnik Visual Micro, sem nad kombinacijo Visual Micro / Atmel Studio 6 hitro obupal. V primeru vtičnika za Visual Studio 2015 pa Visual Micro deluje odlično.
Predstavljamo Visual Studio 2016 (In se dokončno poslavljamo od VB6) (1)
2016_SE243_45
