0,00 €

V košarici ni izdelkov.

0,00 €

V košarici ni izdelkov.

More
    DomovRevijaPredstavljamoPolprevodniki s širokim prepovedanim pasom v letalskih in satelitskih aplikacijah

    Polprevodniki s širokim prepovedanim pasom v letalskih in satelitskih aplikacijah

    Polprevodniki s širokim prepovedanim pasom (angl. Wide Band Gap oz. WBG) prinašajo več prednosti pri pretvorbi energije, kot sta povečana energijska gostota in učinkovitost, hkrati pa zmanjšujejo velikost in težo sistema z višjo frekvenco preklapljanja, ki omogoča uporabo manjših pasivnih komponent.

    Digi-Key Electronics
    Avtor: Rolf Horn

    Te prednosti so lahko še pomembnejše v letalskih in satelitskih energijskih sistemih, kjer sta velikost in teža kritičnega pomena. V članku bomo raziskali relativne prednosti komponent WBG, kot sta silicijev karbid (SiC) in galijev nitrid (GaN), v teh aplikacijah.

    Pretvorba energije v letalih
    Svet se pomika k bolj zeleni prihodnosti, zato usmerjamo pozornost na metode zmanjšanja emisij običajnih zrakoplovov na pogon s klasičnim gorivom. Razmišlja se o naslednjih pristopih:

    • Bolj elektriÄŤni zrakoplovi (angl. More Electric Aircraft oz. MEA): Tukaj je cilj zamenjati nekaj mehansko in hidravliÄŤno gnanih dodatkov motorja z elektriÄŤno gnanimi komponentami (npr. ÄŤrpalke za gorivo).
    • Bolj elektriÄŤni pogon (angl. More Electric Propulsion oz. MEP): Tukaj se uporabljajo elektriÄŤni generatorji za nudenje hibridne pomoÄŤi plinski turbini, s ÄŤimer se zmanjša poraba goriva.
    • Popolnoma elektriÄŤni zrakoplovi (angl. All Electric Aircraft oz. AEA): Bolj ambiciozen naÄŤrt, pri katerem bi bil zrakoplov popolnoma elektriÄŤen. To bi se zaÄŤelo z manjšimi zrakoplovi, kot so helikopterji, zrakoplovi za urbano zraÄŤno mobilnost (angl. Urban Air Mobility oz. UAM) in zrakoplovi za navpiÄŤno vzletanje in pristajanje (angl. Vertical Take-off and Landing oz. VTOL), kot so zrakoplovi, naÄŤrtovani za zraÄŤne taksije.

    V sodobnih zrakoplovih povečana poraba energije posledično pomeni povišanje vhodne napetosti, ki jo ustvarja plinska turbina, na 230 VAC. To napetost pretvori usmernik v enosmerno napetost vmesnega tokokroga +/–270 VDC, imenovano tudi napetost HVDC. Nato se uporabijo DC-DC pretvorniki za proizvajanje LVDC pri 28 V, ki se uporablja za napajanje opreme, kot je prikazovalnik v pilotski kabini, DC črpalke za gorivo itd. Kot pri polnilnikih za električna vozila, kjer se zdaj razvijajo sistemi za 800 V, je trend pri zrakoplovih, da se napetosti povišajo in s tem zmanjšajo izgube zaradi dolžine kablov.

    V zrakoplovih se bo enosmerna napetost najverjetneje pomikala proti obmoÄŤju kV, zlasti pri hibridnih pogonih in sistemih AEA. Kar zadeva energijo, so lahko elektriÄŤni pretvorniki MEA v obmoÄŤju od 10 do 100 kW, pretvorniki s hibridnim pogonom in AEA pa morajo biti v obmoÄŤju veÄŤ MW.

    KljuÄŤne zahteve in izzivi za moÄŤnostno elektroniko v zrakoplovih:

    • Zmanjšanje velikosti, teĹľe in moÄŤi (angl. Size, Weight and Power-loss oz. SWaP): NiĹľje metrike SWaP so kljuÄŤnega pomena, saj so z njimi neposredno povezani poraba goriva, domet in splošna uÄŤinkovitost. Pomislite na primer AEA. V tem primeru je sistem baterije najteĹľja komponenta sistema proizvodnje elektriÄŤne energije. Potrebna velikost baterije je odvisna od uÄŤinkovitosti inverterja. Tudi 1-odstotno izboljšanje uÄŤinkovitosti inverterja z 98 % na 99 % lahko zmanjša velikost, potrebno za obiÄŤajno baterijo z energijsko gostoto 250 Wh/kg, za veÄŤ 100 kg. Gravimetrijska energijska gostota modula inverterja (kW/kg) je še ena kljuÄŤna metrika. Podobno so velikost in teĹľa pasivnih komponent, pa tudi hladilni sistem, potreben za pretvornik aktivnih naprav, so lahko zelo veliki.
    • Visokoenergetska elektronika, nameščena blizu motorja v obmoÄŤjih, ki niso pod tlakom, je izpostavljena mnogim izzivom, povezanim s toploto in izolacijo. Aktivne naprave potrebujejo veliko zniĹľanje temperature in njihove potrebe po hlajenju lahko obremenijo celotni hladilni sistem zraÄŤnega plovila. Pri visoki nadmorski višini, lahko pride pri niĹľjih elektriÄŤnih poljih do delne razelektritve, zato mora biti ohišje polprevodnika in modula kot tudi izolacija komponent izdelani z zadostno rezervo. Tudi zagotavljanje tolerance na izpostavljenost kozmiÄŤnemu sevanju lahko zahteva veliko zniĹľanje napetosti za aktivne naprave.
    • Kvalifikacije in standardi zanesljivosti: DO-160 je pravilo za testiranje strojne opreme letalske elektronike v razliÄŤnih okoljih. Zelo malo komercialnih komponent standardne izvedbe (angl. commercial off-the shelf oz. COTS) je certificiranih za to, iz tega razloga vodilni izvirni izdelovalci opreme (OEM) in proizvajalci zrakoplovov avtorizirajo in preverjajo njihovo uporabo.

    Prednosti uporabe močnostnih polprevodnikov s širokim prepovedanim pasom (WBG) v letalstvu in satelitih
    Materiali WBG, kot sta SiC in GaN, nudijo veliko prednosti pred obiÄŤajnimi napravami, ki temeljijo na siliciju (Si), kot je prikazano na sliki 1.

    Prednosti teh materialov prinašajo veliko koristi v močnostni elektroniki zračnih plovil:

    • Z višjo toplotno prevodnostjo, zlasti v SiC, je laĹľje hladiti dele, ki se na primer uporabljajo za upravljanje motorja.
    • Višja sistemska napetost zmanjša ohmske izgube v kabelskih povezavah. To velja zlasti za SiC, kjer so komercialne naprave na voljo do 3,3 kV, z aktivnimi raziskavami, usmerjenimi v dodatno poveÄŤanje te vrednosti.
    • Izboljšana zanesljivost pri visokih temperaturah. Pri SiC je bilo na primer prikazano delovanje na 200 °C.
    • Manjše izgube pri prevajanju in preklapljanju. Višji prepovedan pas omogoÄŤa manjše obmoÄŤje plazenja pri dani nazivni napetosti, s ÄŤimer so se izboljšale izgube pri prevajanju. Poleg tega niĹľje parazitske kapacitivnosti pomenijo niĹľje izgube pri preklapljanju z višjimi hitrostmi preklapljanja.
    • NiĹľja parazitivnost omogoÄŤa tudi delovanje na višji frekvenci. Kot primer: preklopne frekvence pri 1–5 kV SiC MOSFET je lahko veÄŤ 100 kHz, v primerjavi z veÄŤ 10 kHz, ki so moĹľno pri ekvivalentnih topologijah pri Si. Naprave GaN HEMT (tranzistor z visoko mobilnostjo elektronov) so sicer v glavnem na voljo v napetostnem obmoÄŤju<700 V, vendar so enopolni in imajo veÄŤ prednosti brez reverznih izgub in imajo moĹľnost preklapljanja pri veÄŤ MHz v tem 100-V obmoÄŤju. Velika prednost višjih frekvenc je moĹľnost pomanjšanja velikosti magnetike.

    Slika 2 primerja uÄŤinkovitost 100-kHz pretvornikov poveÄŤanja na osnovi GaN in Si.

    Vse naštete prednosti neposredno izboljšujejo metriko SWaP in omogočajo višje energijske gostote. Na primer višje enosmerne napetosti vmesnega tokokroga zaradi uporabe naprav z višjo nazivno napetostjo ustvarjajo RMS tok z manjšo kapacitivnostjo v kondenzatorju pretvornika enosmerne napetosti vmesnega tokokroga, s čimer se zmanjšajo potrebe po velikosti. Višja preklopna frekvenca omogoča uporabo visokofrekvenčnih planarnih magnetov manjše oblike.

    V običajnem električnem pretvorniku, lahko magnetne komponente predstavljajo 40–50 % celotne teže, z uporabo WBG aktivnih naprav, ki delujejo pri višjih frekvencah, pa se ta odstotek znižuje. Če na to pogledamo z vidika gravimetrijske energijske gostote inverterja, imajo zračno hlajeni pretvorniki na osnovi Si razpon približno 10 kW/kg. Z uporabo WBG naprav je ta metrika v številnih demonstracijah sistema presegla 25 kW/kg in vse kaže, da je z optimiziranimi topologijami, enosmerne napetosti vmesnega tokokroga in preklopnih frekvenc teoretično možno doseganje gostot vse do 100 kW/kg.

    Izzivi pri uporabi močnostnih polprevodnikov s širokim prepovedanim pasom (WBG) in potencialne rešitve
    Naštete prednosti WBG naprav pa s seboj vseeno prinesejo številne izzive, ki jih je treba nasloviti. Spodaj je naštetih nekaj teh izzivov kot tudi možne rešitve, ki se jih trenutno raziskuje:

    • Višje energijske gostote neposredno pomenijo poveÄŤano nastajanje toplote. Visoke temperature zmanjšujejo uÄŤinkovitost pretvorbe energije, zlasti ko temperaturni cikli vkljuÄŤujejo visokotemperaturne spremembe. Toplotno-mehanska obremenitev lahko vpliva na zanesljivost ohišja moÄŤnostnega modula z izdelavo hladilnih teles, npr. materiali za toplotne vmesnike (TIM), kot je toplotna pasta, ki povezuje aktivne substrate naprave s hladilnimi telesi, da postanejo nestabilni kot tudi poveÄŤa njihovo toplotno odpornost. Nekaj rešitev, ki jih preiskujemo:
      • Izboljšano ohišje: ohišja, ki imajo dvostransko hlajenje z neposredno hlajenimi substrati iz aluminijevega nitrida (DBA) s sintranjem srebra, dosegajo izboljšano odvajanje toplote.
      • Drugi pristopi vkljuÄŤujejo selektivno lasersko taljenje (SLM) toplotnih odvodov iz prašnih zlitin neposredno na DBA substrate.
      • Ker se velikost aktivne matrice poveÄŤuje zaradi poveÄŤanih energijskih potreb, lahko ima uporaba vzporednih matric za doseganje enake neto aktivne površine prednosti za odvajanje toplote.
    • Hitrejši prehodi preklapljanja z WBG napravami so sicer dobri za zmanjšanje izgub pri preklapljanju, vendar pa ustvarjajo veÄŤje tveganje za elektromagnetne motnje (EMI). Rešitve za to so lahko naslednje:
      • Porazdeljene filtrirne celice nudijo izboljšano zmogljivost in zagotovijo redundanco.
      • Uporaba hibridnih aktivno-pasivnih filtrov z uporabo ojaÄŤevalnikov za ojaÄŤenje nizkih frekvenc lahko zmanjša neto velikost filtra in izboljša zmogljivost.
    • Z naraščanjem nazivne napetosti se poveÄŤa specifiÄŤna upornost napajalne naprave (RDSON x A, RDSON je upor med delovanjem, A pa je aktivno obmoÄŤje) zaradi potrebe po debelejšem obmoÄŤju plazenja. Medtem ko je na primer lahko upornost, specifiÄŤna za visoko temperaturo 1200-V SiC naprave MOSFET, 1 mOhm-mm2, lahko doseĹľe 10 mOhm-mm2 za napravo z nazivno napetostjo 6 kV. Za doseganje cilja RDSON so potrebne veÄŤje naprave ali veÄŤ vzporednih naprav, kar pomeni višje stroške za silicijevo rezino, veÄŤ izgub pri preklapljanju in veÄŤ potreb po hlajenju. Rešitve so lahko naslednje:
      • Uporaba 3-nivojskih ali veÄŤnivojskih topologij pretvornika omogoÄŤa uporabo naprav z niĹľjo nazivno vrednostjo od enosmerne napetosti vmesnega tokokroga. To je lahko še posebej relevantno pri GaN napravah z nazivno vrednostjo pod kV, kjer konfiguracija zaporednega vhoda in vzporednega izhoda (SIPO) porazdeli vhodno napetost ÄŤez veÄŤ naprav in s tem omogoÄŤi njihovo uporabo.

    GaN in satelitske komunikacije
    Glede na to, kako odporna je na sevanje, je GaN HEMT naprava boljša od Si in SiC MOSFET naprav:

    • V AlGaN plasti pod zaporno elektrodo se naboj ne zbira, kot se dogaja pri zapornem oksidu SiO2 v MOSFET napravah. PoslediÄŤno je zmogljivost skupne ionizirajoÄŤe doze (TID) e-naÄŤina GaN HEMT naprav obÄŤutno izboljšana, poroÄŤila kaĹľejo, da delovanje presega en Mrad (megarad), medtem ko je pri Si/SiC to obiÄŤajno nekaj sto kiloradov.
    • Z GaN HEMT napravo se izboljšajo tudi uÄŤinki sekundarnih elektronov (SEE). Manj verzeli zmanjša tveganje motenj sekundarnih elektronov (SEU), obenem pa je zmanjšano tudi tveganje za zlom zapore, ki ga vidimo na Si in SiC (SEGR).

    Polprevodniški močnostni ojačevalniki (SSPA) na osnovi GaN so v številnih vesoljskih aplikacijah v veliki meri nadomestili naprave z vakuumskimi cevmi, na primer v satelitih z nizkozemeljsko orbito (LEO), zlasti pri frekvenčnih pasovih od C do Ku/Ka.

    ZakljuÄŤek
    WBG polprevodniki, kot sta SiC in GaN, imajo veliko prednosti pri uporabi v letalski in satelitski komunikaciji. Ker tehnološki razvoj, uporaba in standardi zanesljivosti nastajajo v zemeljskih aplikacijah za pretvorbo energije, bo nastalo večje zaupanje tudi za njihovo uporabo v letalskih in satelitskih sistemih.

    https://www.digikey.com