Odkar sem se upokojil, imam veliko več časa za igranje badmintona. Ugotovil sem tudi to, da starejši občani množično prihajajo igrat badminton v naš lokalni športni center.
Odkar sem se upokojil, imam veliko več časa za igranje badmintona. Ugotovil sem tudi to, da starejši občani množično prihajajo igrat badminton v naš lokalni športni center. No, resnici na ljubo igramo predvsem za zabavo, vendar nas, kot vse podobne stvari v življenju, prikaz rezultata nekako sili, da se pri igri še bolj potrudimo. Večina od nas nima več tako dobrega spomina, kot smo ga imeli, ko smo bili še mlajši in dokler nekdo sproti »objavlja« rezultat, je vse v najlepšem redu. Tukaj v Severni Ameriki pravimo tem krajšim prekinitvam v spominu seniors moments, lahko bi rekli »pozabljivi trenutki upokojencev«. Včasih moramo deliti prostor v dvorani z »Zumba« vadbeno skupino, katere vajo spremlja zelo glasna »glasba«. Jaz sem jo namenoma prijazno imenoval glasba, drugače pa je to res samo glasno »butanje« in v takšnem okolju je, milo rečeno, nemogoče slediti objavljenim rezultatom.
Dobil sem dobro zamisel, da bi naredil majhen prikazovalnik rezultatov, ki bi ga lahko uporabili za premostitev tega problema. Na naših urah rekreacije ni prisotnih nobenih gledalcev ali izvedencev, zato moramo skrb za prikaz rezultatov zaupati enemu od igralcev. Seveda se lahko igra na ta način resno upočasni, saj mora ta igralec vsakič do plošče z izpisanimi rezultati in jo posodabljati. Tako sem prišel do pomembnega spoznanja, da mora načrtovanje takšnega pripomočka temeljiti na brezžičnem sistemu. Prikazovalnik rezultatov bi imel vgrajen majhen sprejemni modul, igralec pa bi lahko imel zelo majhen daljinski oddajnik, ki bi se lahko kar s trakom pritrdil na zapestje ali komolec. Mnogi med nami tudi sicer nosijo elastični podporni pas okoli komolca za zmanjšanje »teniškega komolca«, pogoste težave, ki jo imamo igralci pri športih, ki se igrajo z loparji in prav tu bi bila lahko zelo primerna lokacija za pritrditev oddajnika v obliki obeska za ključe z »ježki«.
Zahteve za načrtovanje
Ugotovitve glede zahtev za izdelavo prototipa so bile naslednje:
- prikazan rezultat mora biti tudi v osvetljeni telovadnici dobro viden z razdalje do približno 6 metrov, sam semafor bi moral imeti baterijsko napajanje, saj bi kjerkoli v bližini igrišča za badminton težko našli vtičnico za omrežno napetost! Običajno sicer igramo uro ali dve, vendar sem želel izdelati takšno napravo, ki bi lahko delovala za vsaj 10 ur, preden bi jo bilo potrebno ponovno napolniti, oddajnik v obliki obeska za ključe bi moral biti zelo majhen in lahek, saj bi bil nameščen na isti roki, v kateri ima igralec tudi lopar, s katerim udarja oziroma odbija žogico, ugotovil sem, da so potrebni štirje gumbi: gumb za povečanje rezultata za vsako ekipo in tudi gumb za zmanjšanje rezultata za vsako ekipo. Slednja sta potrebna v primeru napačnega vnosa, frekvenca VF para oddajnik – sprejemnik bi morala biti dovolj visoka, da bi zadostovala že majhna palična antena, saj bi v takšni dinamični igri kakšna ogromna antena igralca zelo ovirala, enota za prikaz bi morala biti takoj dostopna.
Oglejmo si nekaj konstrukcijskih odločitev, ki sem jih izbral za izpolnjevanje teh meril.
Brezžični LED semafor
2013_SE213_33
