Malce starejši bralci naše revije se dobro spomnijo razcveta radioamaterstva v Sloveniji, še posebej v času, ko je bil radioamatersko aktiven Matjaž Vidmar. Takrat so bili časi, ko so nam tujci – ki so se znašli v osipu svojega članstva, zastavljali vprašanja, kako nam to uspeva? Kako tudi ne, ko pa je slovensko radioamaterstvo imelo gonilo – Matjaža.

Radioamaterstvo danes
Jaz pripadam generaciji, ki je naredila radioamaterski izpit davnega leta 1986. Takrat so bili polprevodniki v vzponu, čeprav jih je bilo v tedanji Jugoslaviji še težko kupiti v redni prodaji. Od takrat se je veliko spremenilo. Ne samo v ponudbi komercialnih radioamaterskih postaj, ki jih lahko kupite za »vsakim vogalom«, pač pa tudi preko spleta. Takrat je bil nakup radioamaterske postaje za »običajne smrtnike« finančni podvig. Danes temu ni več tako. No, seveda se tudi danes najdejo radioamaterske postaje, ki se prodajajo (in nekateri radioamaterjih jih tudi kupijo!) po 10.000 Evrov, vendar pa se je večinoma cena radioamaterske opreme zaradi prodora kitajskih proizvajalcev precej znižala.

Tako je iskanje DX-ov precej olajšano, čeprav po drugi strani vpis v DX cluster pomeni tudi to, da se celotna Evropa usuje po tej DX postaji, ki posledično doživi t.i. pile up – ali kopico radioamaterjev, ki drug preko drugega skušajo priklicati DX postajo. Sprva se takle pileup sliši kot misija nemogoče, vendar vam zagotavljam, da se tudi z majhno močjo da narediti zvezo z DX postajo tudi v pileup-u.
Seveda nam splet prinaša tudi dnevne novice o raznih DX ekspedicijah, ki se zaradi splošne blaginje dogajajo precej pogosto in to na precej eksotičnih lokacijah. Ena takšnih lokacij je bila ekspedicija na Scarborough Reef, kjer so na nekaj čereh postavili improvizirane lokacije, iz katerih so radioamaterji delali zveze.

Pustimo ob strani politične probleme, ker članek temu ni namenjen.
Radioamaterstvo v vzponu ali zgolj hobi »old boysov«? (1)
2016_SE239_48

