Malce starejši bralci naše revije se dobro spomnijo razcveta radioamaterstva v Sloveniji, vendar ne kaže obujati starih časov, pač pa rajši na novo zastaviti. V tokratnem nadaljevanju bomo malce več napisali o antenah.
Večina ljudi anten niti ne opazi. Sploh se to dogaja danes, ko so začele izginjat s streh zaradi kabelske in IP TV. Nekateri pa smo »profesionalno deformirani« in še vedno pogledujemo po strehah, da bomo zagledali kakšno zanimivo anteno.
Poznamo različne izvedbe anten: parabolične, yagi, dipol, vertikalne, feritne, magnetne… Vse antene služijo za sprejemanje in oddajanje radijskih signalov, nekatere pa so namenjene zgolj sprejemu (npr. beverage antena), kar se nekako ne ujema s teorijo anten, vendar praksa pokaže da je beverage antena kot sprejemna dovolj dobra, medtem ko kot oddajna antena ni primerna. Večino sprejetega signala antena izseva nazaj v prostor na kar marsikdo niti ne pomisli.
Izmed anten imajo parabolične največje ojačenje v primerjavi z dipolom, nato sledijo yagi in ostale. Parabolične antene so uporabne na visokih frekvencah >1GHz, ostale opisane antene pa načeloma uporabljamo v širokem frekvenčnem spektru. Pravzaprav so parabole samo reflektor. Aktivna antena se nahaja v žarišču parabole. Princip delovanja parabolične je podoben leči. Parabolična antena radijski signal skoncentrira v točko kjer se nahaja aktivni element. Parabolične antene imajo ozek diagram sevanja – podoben curku vode zato morajo biti natančno usmerjene proti izvoru signala.
Dolžina vertikalne antene je lambda/4. Lambda je valovna dolžina za neko frekvenco, ki se izračuna po formuli lambda=hitrost svetlobe/frekvenca. Na primer: valovna dolžina 100MHz kjer je UKV radijska frekvenca, znašaa valovna dolžina 3 m (metre). Vertikalna antena za to področje je dolga 1/4 valovne dolžine, to je 75cm. Vertikalna antena potrebuje protiuteg – maso. Kot je šasija avtomobila, ohišje voki-tokija, najmanj 2 žici dolžine lambda/4.
Protiuteg se lepo vidi pri včasih zelo razširjenih antenah za CB postaje. To so t.i. GP – ground plane antene, ki so podobne dežniku. En vertikalni del in nato radiali – protiutegi pod kotom nekje 45 stopinj navzdol proti zemlji. GP antene boste videli še na štabih civilne zaščite, policiji, bolnišnici,… GP antene imajo krožni diagram sevanja – kot bi vrgel kamen v vodo. Valovi se širijo krožno – na vse strani.
Če vertikalni anteni dodamo še en pol, dobimo dipol anteno. Ta je dolžine lambda/2. In je prav tako široko v uporabi kot vertikalna antena. Sevalni element je tisti del antene kamor je priključen koaksialni kabel. Diagram sevanja si predstavljamo nekako takole: ((( | ))) Če smo prej za vertikalno anteno rekli, da se od nje radijski valovi širijo kot valovi v vodi, oklepaji ponazarjajo širjenje valov od dipola, ki je označen s |. Če dipol postavimo vertikalno dobimo krožno sevanje kot pri vertikalni anteni.
Radioamaterstvo v vzponu ali zgolj hobi »old boysov«? (4)
AX elektronika d.o.o.
2016_SE242_32
