31. avgusta, 2021 je v Ljubljani potekal dogodek Dan slovenske elektroindustrije, ki so ga pripravili v Zbornici elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na dogodku so predstavili slovensko in evropsko elektroindustrijo, izzive in priložnosti v panogi ter trende za prihodnost, odvila pa se je tudi okrogla miza s podjetniki in strokovnjaki povezanih področij.
Avtor: GZS, Zbornica za elektronsko in elektroindustrijo
2021-10-www
Ta vsebina je samo za naročnike
V uvodnemu nagovoru dogodka je mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, izpostavil: ”Pomen elektroindustrije je za slovensko gospodarstvo izjemen, saj je marsikatero področje odvisno od poslovanja in rasti elektroindustrije. V zadnjem letu je panoga elektroindustrije predstavljala 22 % celotnega izvoza blaga in storitev v Sloveniji. Pričakovano prestrukturiranje panoge je v smeri sodobnih tehnologij, zelene transformacije in novih procesov, kjer veliko vlogo igra tudi dodana vrednost na zaposlenega. Pri razvoju elektroindustrije v Sloveniji pa ima pomembno vlogo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki bo spodbujala sodelovanje vseh članov in zagotavljala potrebno podporo.”
Andrej Čuš, državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v nadaljevanju povedal: “Naše ministrstvo izjemno ceni partnersko delo Gospodarske zbornice, zato verjamemo, da bomo izzive v gospodarstvu premagali s sodelovanjem in povezovanjem. Trenutne razmere omogočajo številne priložnosti, zato se trudimo zagotoviti finančne spodbude za inovacije, ki bodo panogi pomagale pri hitrejšemu okrevanju. Spodbudili bomo investicije v podjetja in inovacije ter krožno gospodarstvo, podprli pa bomo tudi mlade raziskovalce. Za razvoj in inovacije bomo ponovno namenili 110 milijonov evrov nepovratnih sredstev, saj hitro okrevanje celotne panoge lahko dosežemo v duhu sodelovanja in povezovanja.”
Direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije dr. Marjan Rihar je izrazil aktivno podporo članom zbornice in dodal, da “zbornica oblikuje in zastopa stališča do socialnih partnerjev, zakonodajnih in vladnih institucij ter drugih domačih in mednarodnih asociacij ter aktivno spodbuja tehnološko naprednost in internacionalizacijo poslovanja. Interese članov zastopajo tako, da spodbujajo strateška sodelovanja, kot je povezovanje potencialov za celovito preobrazbo v smeri industrije 4.0 in razvoj človeških virov ter sofinanciranje številnih sekcij in projektov. Cilj slovenske elektroindustrije je doseči dodano vrednost 60 tisoč € na zaposlenega do leta 2025. Kljub pomanjkanjem in rasti cen surovin, predvsem polprevodnikov, ter izzivom z optimiranjem dobavnih verig znotraj panoge, so dolgoročni cilji Zbornice elektronske in elektroindustrije usmerjeni v zeleno transformacijo, trajnostno poslovanje, v nove procese in produkte.”
V letu 2020 se je število družb v elektroindustriji povečalo in trenutno znaša 1.118 podjetij. Glavni analitik GZS, Bojan Ivanc, je analiziral stanje v elektroindustriji v letu 2020. Predavanje pa je nadaljevala prof. Dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani, ki je opozorila na problem nizke produktivnosti v Sloveniji.
Predsednica združenja evropske tehnološke industrije Orgalim, Rada Rodriguez, je predstavila izzive, s katerimi se sooča elektroindustrija širom Evrope, ter ukrepe za okrevanje po globalni krizi, ki jo povzroča epidemija.
Na okrogli mizi so strokovnjaki in predstavniki podjetij spregovorili o glavnih strateških izzivih slovenske elektroindustrije, ki zajemajo prestrukturiranje, povezovanje in naložbe v inovacije ter razvoj. Na okrogli mizi so sodelovali Jasna Hengović, inženirka leta 2020, projektna vodja in razvijalka programske opreme v COSYLAB d.d., Matjaž Čemažar, direktor DOMEL, d.o.o.,
Matija Novak, RLS d.o.o. in Marko Drobnič, predsednik Združenja kovinskih materialov in nekovin ter predsednik uprave Talum d.d.
POSNETEK OKROGLE MIZE najdete na tej povezavi: https://www.youtube.com/embed/8F9zgGIcLmM
Odmore in druženje so nam popestrili zaposleni v DDTLabu (Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje), ki so s humanoidno robotko Evo, kreativno industrijsko robotsko roko Yaski (Yaskawa) ter virtualnim vzponom na najvišji dimnik v Evropi udeležencem predstavili kreativno plat tehnologije.