V reviji Svet Elektronike (številkaSE-232)smo izdelali alarmno napravo, katero je bilo mogoče aktivirati in dezaktivirati z vnosom aktivacijske kode, za kar smo uporabili matrično tipkovnico. Alarmna naprava je uporabljala piroelektrični senzor, s katerim zaznavamo gibanje toplotnih teles. Tipična uporaba teh senzorjev se nahaja v zunanjih avtomatskih hišnih lučeh. ˝
Tokratna izdaja revije Svet Elektronikebo predstavila večji LCD zaslon, ki ima na razpolago malenkost večjo delovno površino (128×64 pik), saj smo s trenutnim LCD zaslonom zelo omejeni, a za začetek in osnovne informacije je dovolj dober. Uporabil bom zaslon JN12864J, ki komunicira preko vodila SPI, vendar je privzeto delovanje sila neuporabno, kajti velikost črk je sorazmerno velika. Zato bomo v članku uporabili že obstoječo odprtokodno grafično knjižnico, s katero bomo lahko izbirali velikost teksta in tudi risali raznorazne grafične like.
Strojna oprema
LCD zaslon velikosti 128×64
Ker sem do sedaj velikokrat naletel na omejenost zaslona, saj ima le dve vrstici po 16 znakov, sem se odločil, da je smiselno investirati čas v implementacijo večjega monokromatskega zaslona. Jaz sem prebrskal kaj je na voljo in si izbral velikost zaslona 128×64 pik[1], a sem to storil, še preden sem pogledal v podatkovni list. Ko je prispel po pošti, sem ugotovil, da je velikost shranjenih znakov (med njimi tudi Kitajskih) ogromna in da na celoten zaslon ne bo mogoče veliko prikazati, saj je mogoče izpisati le 4 vrstice po nekaj znakov. Lahko sem le upal, da ima na voljo dovolj RAM spomina, v katerega bo mogoče stlačiti manjše črke in jih prikazati, saj je konec koncev zaslon sestavljen iz pik! Torej čas je, da prelistamo podatkovni list mikrokrmilnika ST7920, ki je nameščen na zaslonu in skrbi za prikaz vsebine [2].
Zaslon ima velik napetostni razpon, in sicer ga je mogoče uporabljati med 2,7 in 5,5 V, kar je zelo prikladno, če imamo več različnih mikrokontrolerjev. Eni delajo na napetosti 3,3 V, spet drugi na 5 V, itd. Mikrokontroler, ki spremlja zaslon, lahko prikazuje črke, številke, kitajske znake in tudi poljubno definirane uporabniške znake. Dobra lastnost mikrokontrolerja je, da podpira tri različne načine prenosa podatkov, in sicer paralelni 8-bitni kanal, kvazi-paralelni 4-bitni kanal in trožilni serijski prenos (SPI), ki smo ga že spoznali tekom našega spoznavanja s strojno opremo. V enem samem čipu so zajete vse funkcije, vključno z zaslonskim RAM-om, ROM-om namenjenim generiranju znakov, gonilniku zaslona in kontrolnimi vezji.
ST7920 vključuje znakovni ROM z 8192 kitajskimi znaki velikosti 16×16 pik in 126 alfanumeričnih znakov s polovično širino, torej velikost 16×8 pik. Poleg tega ima grafični zaslon na voljo tudi RAM grafičnega zaslona velikosti 64×256 pik. Mogoč je prikaz v mešanem načinu, se pravi tako tekst, kot tudi grafika. ST7920 omogoča tudi 4 programsko določene nabore znakov velikosti 16×16, ki se shranijo v pomnilnik CGRAM. Glede na napisano, bomo lahko določili manjšo pisavo in jo tudi prikazali.
V podatkovnem listu izvemo, da je za serijski prenos potrebno povezati pin PSB proti masi. Prav tako je zapisano priporočilo, da naj bo ura vodila SPI v neaktivnem stanju na nizkem nivoju (CPOL = 1), medtem ko naj podatkovna linija obdrži zadnji status, preden postavimo CS pin na nizki nivo.
STM32F4-Discovery – Od začetnika do poznavalca (12) – LCD zaslon
2015_SE236_44
