Predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS in član Sveta za znanost in tehnologijo RS
Svet leta 2050 bo svet številnih nasprotij in paradoksov. Na eni strani, znanost in nove tehnologije, ki se bodo intenzivno odzivale na nastajajoče krize v iskanju novih izzivov in priložnosti.
O čem razmišljajo svetovni strategi ko pišejo Strategijo razvoja do leta 2050, bom v nadaljevanju strnil v nekaj zanimivih smernic. Takšno strategijo je v letu 2015 začela pisati tudi Slovenija in sicer Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Slovenska strategija naj bi se usmerjala na določene smernice OECD in bo verjetno sledila ciljem trajnostnega razvoja, še zlasti ker je vrh Združenih narodov nedolgo tega sprejel konkretne Cilje za trajnostni razvoj (Sustainable Development Goals – SDGs). V letu 2015 pa se je tudi obeleževalo evropsko leto za razvoj, ki poteka pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«.
Svetovne strateške usmeritve, pa so brez dvoma takšne, da bodo ustvarile radikalne spremembe v genetiki, nanotehnologiji in sorodnih področjih. Po drugi strani pa bo veliko teh istih tehnologij svet pripeljalo do zastrašujočih in nepredvidljivih in celo kaotičnih situacij, bolj kot kdajkoli prej. Človeštvo bo vedno bolj na razpotju, ki bo odločilno za njeno prihodnjo pot za več stoletij naprej in preživetje ali uničenje, blaginjo ali propad.
Strategija razvoja do leta 2050 bo drastični odziv na svetovni ekološki vpliv, na pomanjkanje virov, demografski trendi, tehnologije in kopica drugih danes težko predstavljivih dejavnikov. Neskončne potrošniške kulture, ki je razširjena in tak svet se bo moral nadomestiti z družbeno potrebo po ohranitvi. Jasno je, da se bo kmalu pojavila nova svetovna paradigma, vendar še vedno ni jasno, kakšna v resnici bo. Številne divje razprave in načrtovane reforme so usmerjene v prilagoditev širše družbe v hitro se spreminjajoči svet. Že danes pa je vse povsod prisoten občutek, da se velik prehod, kakršnega v človeški zgodovini še ni bilo izjemno hitro približuje. Medtem, ko bo vedno bolj razširjena uporaba robotov, avtomatizacije in kompleksnih mehatronskih sistemov, bodo druge, danes aktualne tehnologije, povsem zastarale in zastarala bo tradicionalna človekova vloga. Čeprav bodo v industriji velike izboljšave v hitrosti in učinkovitosti, bo žal prišel račun v obliki upadanja delovne sile. Kljub mnogim negativnim trendom na posameznih področjih, je zdaj že dosežen določen napredek, v sodelovanju o nekaterih ključnih vprašanjih, kot je globalno segrevanje. Emisije ogljika bodo padale primerjajoč nekdanje stanje, zaradi globalnega davka na ogljik in široke uporabe sončne, vetrne in energije valov, skupaj s 4. generacijo jedrske energije. Na voljo bo pridobivanje električne energije z fuzijo, razvile se bodo orbitalne solarne elektrarne in nove, šele nastajajoče industrije. Povečala se bo energetska učinkovitost in zmanjševala se bo proizvodnja CO2. Človeštvo pa veliko upanje vidi tudi v učinkovitem zajemanju in skladiščenju ogljika.
Do leta 2050 bodo zaradi podnebnih sprememb številna danes znana vinogradniška območja neprimerna za tradicionalno pridelavo grozdja in proizvodnjo vina, močno se bo spremenila uporaba zemljišč, kmetijske proizvodnje. Po nekaterih najbolj črnih napovedih, bi se lahko pridelava vina v nekaterih regijah zmanjšala za skoraj 80 odstotkov. Še posebej naj bi bila prizadeta Kalifornija, Mehika, Vzhodni del Združenih držav Amerike, Južna Evropa, Južna Afrika in Avstralija. Kot odziv na krizo naj bi se tradicionalni vinogradi preusmerili v višje ležeče lege z nekoliko hladnejšimi razmerami (pritisk na gorske ekosisteme). Intenzivno bi se začel uporabljat genski inženiring v zaprtih prostorih rastočih načinov, kot vertikalno kmetovanje. Prizadevanja geoinženiringa so izjemno intenzivna z željo, da bodo uspešni tudi na globalni ravni. Po zdaj znanih podatkih je bil največji vpliv zaradi globalnega segrevanja v morjih in oceanih, kjer so spremembe v vsebnosti toplote, vsebnosti kisika in drugih biokemičnih lastnosti uničile največ morskih ekosistemov. Zanimiv je podatek, da naj bi se v svetovnem merilu povprečna velikost rib zmanjšala za kar nekaj odstotkov v primerjavi z letom 2000. Polovica tega krčenja bi naj izhajala iz sprememb v razširjenosti in številčnosti, preostanek pa iz sprememb v fiziologiji.
Svet do leta 2050, vizija, strategija ali utopija
2016_SE239_26
