Fotoaparati so v enem pogledu pred avtomobili: naredili so temeljni tehnološki premik, saj so izrinili analogne modele. Vprašanje, kdaj bodo električna ali hibridna vozila (HEV) poslala na odpad zgodovine vozila, ki imajo le pogon z notranjim izgorevanjem, še ostaja odprto. Vendar je jasno že danes: razvoja ni več mogoče ustaviti; vsi industrijski velikani razvijajo s polno paro, da bi svoja električna in hibridna vozila (HEV) postavili na prvo štartno mesto. Kateri modeli bodo prvi prispeli na cilj, je odvisno tudi od oblike shranjevanja energije, saj ta odloča o dolžini polnjenja, maksimalni prevoženi razdalji in učinkovitosti.
Ta vsebina je samo za naročnike
Z optimalno tehnologijo za shranjevanje energije hibridna vozila prehitevajo po celi črti
Strokovnjaki so si enotni: kombinacija elektronskega pogona in motorja z notranjim izgorevanjem, torej hibridni pogon, ima največ možnosti za rast. Za shranjevanje energije večina proizvajalcev stavi na akumulatorje, alternativno pa so na razpolago gorivne celice in dvoslojni kondenzatorji. Princip je pri vseh enak: nabrano presežno energijo se preko generatorja uporablja za polnjenje shranjevalnika energije, na primer pri vožnji s konstantno hitrostjo, ko motor z notranjim izgorevanjem deluje v optimalnem delovnem območju. Tudi energija, ki nastaja pri zaviranju, se deloma shranjuje kot električna energija (regenerativna zavora). V kolikor se potrebuje manjša ali nikakršna pogonska moč in je shranjevalnik energije zadostno napolnjen, se motor z notranjim izgorevanjem popolnoma izklopi. Ko se akumulator ali gorivna celica izprazni, se vključi motor z notranjim izgorevanjem in napolni shranjevalnik. Pri pospeševanju za maksimalen pogon skrbi kombinacija obeh motorjev.
Akumulatorji
maksimalna prevožena razdalja in dolžina polnjenja zavirata preboj
Akumulatorji imajo nekaj hudih pomanjkljivosti, ki verjetno prispevajo tudi k temu, da se električna ali hibridna vozila (HEV) niso že bolj uveljavila: imajo kratko življenjsko dobo in omejeno število ciklov polnjenja, na katero vpliva tudi globina izpraznjenosti. Poleg tega so na področju maksimalne prevožene razdalje in maksimalne hitrosti precej šibkejši kot običajni pogoni. Akumulatorji, ki so trenutno na voljo, imajo namreč v primerjavi s pogonskimi gorivi bistveno nižjo energijsko gostoto in zato večjo maso. Vozila s svinčenimi (Pb) ali nikelj-kadmijevimi (NiCd) akumulatorji naredijo le približno 150 kilometrov in še to so vozila v lahki gradnji brez dodatne opreme. Tako na primer maksimalna prevožena razdalja Mitsubishijevega mestnega avtomobila iMIEV znaša 160 kilometrov, kar je merjeno na osnovi japonskega referenčnega profila vožnje. Volkswagnov model E-UP! dovoljuje 130-kilometrsko razdaljo pri evropskem profilu vožnje. Večje razdalje pa bodo mogoče šele z akumulatorji nove tehnologije, ki bodo na primer na bazi litija. Imajo namreč bistveno višjo energijsko gostoto ter istočasno nizko težo. S tem aktualni Teslin roadster dosega celo 500 kilometrov na eno polnjenje.
Shranjevalniki energije za hibridna vozila
2011_SE188_26