V tem nadaljevanju bomo opisali še eno vezje za seštevanje, ki se bo z majhno spremembo spremenilo v vezje za odštevanje, potem pa se bomo posvetili množenju. V svetu analognih integriranih vezij je množenje dosti bolj zahtevno opravilo kot sta seštevanje in odštevanje, ampak ga je vseeno mogoče izvesti. Poglejmo kako!
Seštevanje (2)
Na sliki 13 (slika se nahaja na strani 56) je prikazan še en način seštevanja dveh vhodnih napetosti. Vezje je še bolj enostavno od tistega na sliki 11, saj je uporabljen le en operacijski ojačevalnik. No, sama analiza pa je malo bolj zapletena. Seštevanje poteka na vhodnih uporih R1a, R1b in R2, ki imajo v našem primeru vsi enako upornost – R. Teorija osnov elektrotehnike nas uči, kako lahko analiziramo takšno vezavo:
Najprej vzemimo, da je vhodna napetost U2 = 0 V. To lahko jemljemo tudi tako, kot bi bila U2 priključena na skupno maso, oziroma, kot da sta upora R1b in R2 priključena vzporedno. Upornost pri vzporedni vezavi dveh enakih uporov je R/2. Vhodno napetost U1 pripeljemo na uporovni delilnik, ki ga sestavljajo R1a (=R) in vzporedna vezava uporov R1b in R2 (=R/2). Zato bo napetost na »+« vhodu operacijskega ojačevalnika, glej formulo 1.
Enako se bo zgodilo tudi v primeru, če je vhodna napetost U1 = 0 V, vendar bosta sedaj upora R1a in R2 povezana vzporedno, napetost na »+« vhodu operacijskega ojačevalnika pa bo, glej formulo 2.
Kadar sta prisotni obe vhodni napetosti, se na uporu R2 seštevata, zato je napetost na »+« vhodu enaka tretjini njunega seštevka, glej formulo 3.
Opazimo lahko, da pri seštevanju sodelujejo le upori. Operacijski ojačevalnik je v vezavi za množenje s pozitivno konstanto in ker je R4 = 2R3, je vrednost te konstante 3 – točno toliko, kolikor je potrebno, da nadomestimo »dušenje« na vhodnih uporih.
Delovanje drugega seštevalnika preizkusimo z vezjem na sliki 14. Tudi tu rezultati meritev na takšnem vezju (tabela 5) pokažejo skoraj idealne vrednosti glede na pričakovane rezultate.
Računajmo z integriranimi vezji! (3)
2011_SE189_54
