Narava je polna radijskih signalov v področju avdio frekvenc. Če bi človek imel namesto ušes antene, bi lahko te signale sprejemal neposredno. Ker pa imamo samo ušesa, si lahko pomagamo s sprejemnikom, ki pretvori elektromagnetno valovanje nizkih frekvenc neposredno v zvok.
Izvori teh signalov so različni. Najbolj pogosta so elektrostatična praznjenja, ki jih povzročajo nevihte. Satelitski podatki kažejo, da je v vsakem trenutku na Zemlji aktivnih okrog 2000 neviht. Vsaka nevihta pa proizvaja približno 50 udarov strel na sekundo. Udari strel emitirajo širokopasovne impulze radijskih valov. Ti se potem širijo na različne načine po prostoru.
Med zemeljsko površino in ionosfero se ustvari zaprti valovod. Ta resonira s točno določeno frekvenco, ki je znana kot Schumanova resonanca. Sto tisoč udarov strel na sekundo ustvarja elektromagnetno valovanje, ki vzbuja ta valovod. Osnovna frekvenca je približno 7,8 Hz, višje harmonske pa znašajo 14,3, 20,8, 27,3 in 33.8 Hz.
Žal pa osnovne frekvence Schumanove resonance ne moremo neposredno poslušati, ker je prenizka.¸Zanimiva za poslušanje je tudi avrora borealis. Na internetu imamo nekaj zelo dobrih posnetkov z ekspedicij s severa: “The Music of the Magnetosphere.”
Poleg tega lahko poslušamo tudi potrese, saj pri geoloških premikih nastajajo frekvence nekje do 100 Hz. Možno je sprejemati tudi nekatere insekte, saj s krili ustvarjajo električno polje. Možnosti za eksperimentiranje je veliko, odvisno je od posameznikove raziskovalne žilice. Kot sem že omenil, so izvori večine naravnih frekvenc udari strel, ki so znanstveno še kar dobro raziskani in tudi podrobno razčlenjeni. V odvisnosti od tega, kako daleč je potoval impulz strele do naše antene, dobimo lahko enega od treh različnih zvokov v sprejemniku.
Atmosferiki (‘sferics’)
To so impulzni signali, ki jih oddajajo udari strel. V slušalkah zvenijo kot pokanje vej, prasketanje ali cvrtje slanine. Povzročajo jih udari strel v bližini do oddaljenosti nekaj tisoč kilometrov od sprejemnika. V sprejemniku naravnih frekvenc so vedno prisotni in so bolj kot ne moteči del tega, kar hočemo sprejemati. Če je udar strele zelo blizu (manj kot kilometer), se v slušalkah sliši podoben pok kot pri vklopu enosmerne napetosti. V tem primeru je bolje, da zaradi varnosti nemudoma prenehamo s sprejemanjem in pospravimo opremo.
V dinamičnem spektru atmosferikov opazimo vertikalne linije, ki označujejo sočasen prihod vseh avdio frekvenc.
Čivki (‘tweeks’)
To so signali, ki so prepotovali precejšnjo razdaljo po valovodu zemlja – ionosfera do sprejemne antene. Pri valovodih pride do pojava disperzije, kjer višje frekvence potujejo malce hitreje kot nižje frekvence. Zato čivki zvenijo drugače kot atmosferiki, kjer slišimo le prasketanje. Čivki so bolj muzikalični, bolj podobni čivkanju vrabcev. Pri sprejemanju naravnih frekvenc so čivki že bolj zaželeni kot atmosferiki, zato se izogibamo
Sprejemnik naravnih frekvenc (1)
2011_SE191_51
