Odlično zveneč cevni ojačevalnik z izrednim zunanjim videzom in kvalitetno izdelavo je sen vsakega amaterskega izdelovalca avdioelektronike. Če pa je izdelek še zelo poceni, je to še dodatna spodbuda, da se lotimo samogradnje. Kdor uživa v visoko kvalitetni reprodukciji, bo vsekakor uresničil svoje sanje.
Osnovni vzrok za razliko med zvokom tranzistorja in elektronke je v harmonskih popačenjih. Zvokovne prednosti elektronke so predvsem popačenja drugačne vrste kot pri tranzistorjih in širšem frekvenčnem obsegu. Zvok elektronk je bolj topel in mehak. Vzrok za to lahko predpisujemo temu, da pri elektronki elektroni prehajajo iz kovine po vakuumu, pri tranzistorju pa skozi silicij. Vakuum pa je veliko mehkejši prenosni medij kot silicij.
Ojačevalniki na elektronke so v splošnem zelo preprosti, če jih primerjamo z današnjimi digitalnimi izdelki. Ni potrebno, da v podrobnosti razumete teoretično delovanje in projektiranje ojačevalnikov na elektronke za izgradnjo visoko kvalitetnega (state – of – the – art) ojačevalnika.
Projektanti so glede na potrebno izhodno moč razvili dva osnovna tipa ojačevalnikov:
- Za manjše moči vezja delujejo v najbolj linearnem delu ojačevalne krivulje. To je A razred. Vezja so preprostejša in z njimi dosežemo večjo kakovost. Imenujemo jih samostojna ali SE (single ended) vezja.
- Za večje moči se uporablja protifazna ali (push-pull) vezja. Deluje v razredu AB in B.
- Vsaka vezava ima svoje prednosti in slabosti
SE (single ended) vezja imajo naslednje lastnosti: Potrebujemo kvalitetnejši usmernik. Izhodni transformator potrebuje zračno režo zaradi enosmerne napetosti, ki teče skozenj. Zaradi relativno nizke moči potrebujemo občutljive zvočnike (nad 90dB). Sonično so SE vezja boljša od PP (push-pul) vezij. Tudi poraba moči je pri SE vezavi veliko manjša.
(Poraba moči pri PP ojačevalniku izhodne moči 2×30 W je približno 250 W, kar pri celodnevni uporabi ni zanemarljivo). Naslednji razlog za izbiro SE ojačevalnika je veliko preprostejše navijanje izhodnega transformatorja.
Ker je zame pomembnejša kvaliteta kot moč, sem se odločil za SE ojačevalnik s končno elektronko EL 34 v triodni vezavi. Boljša bi bila elektronka 300B, toda cena je nekajkrat višja.
V SE triodnem spoju dobimo z elektronko EL 34 6 W izhodne moči. To je po mojem mnenju dobra alternativa za dražje direktno grete triode 300B in 2A3. Z elektronko 300B dobimo do 8 W izhodne moči, z 2A3 pa do 4 W. To se mlajšim bralcem ob današnjih nerealnih podatkih za računalniške zvočnike zdi malo. Toda verjemite, moči je za manjše prostore ob uporabi občutljivih zvočnikov več kot dovolj.
Danes s pomočjo interneta pridemo do sheme praktično katerega koli serijsko izdelanega ojačevalnika. Zelo veliko je PP shem zvenečih imen, kot so Maranz, McIntosch, Fisher, Quad in SE z uporabo 300B. Redkejši so opisi teh shem, praktično nemogoče pa je dobiti podatke za izhodni transformator, srce vsakega ojačevalnika na elektronke. Velja pravilo, da ni možno izdelati dobrega ojačevalnika s povprečnim ali celo slabim izhodnim transformatorjem.
SE (single ended) EL34 – HI-FI ojačevalnik
Učitelj praktičnega pouka SESŠ Kranj
2016_SE246_53
