Gotovo ste že kdaj razmišljali o tem, da bi bilo zelo priročno, če bi v elektroniki obstajal element, ki bi z različnimi vezavami omogočal različne funkcije, za katere bi sicer z diskretnimi elementi in polprevodniki porabili precej denarja, prostora in energije.
No, takšen element že obstaja, saj so nanj mislili že v zlati dobi elektronk. Idejo in funkcionalnost je bilo potrebno le še prenesti na silicij skupaj s pripadajočimi pasivnimi elementi. Napajanje, vhode in izhode so povezali na priključke integriranega vezja in element ponudili uporabniku skupaj z opisom osnovnih lastnosti vezja.
Podobno kot upori in kondenzatorji so tudi operacijski ojačevalniki eni od osnovnih gradnikov analognih elektronskih vezij. So linearna vezja, ki imajo vse potrebne lastnosti za skoraj idealno enosmerno ojačenje in se v veliki meri uporabljajo v signalnih napravah, za filtriranje ali za izvajanje matematičnih operacij, kot so seštevanje, odštevanje, integracija in diferenciacija. Idealni operacijski ojačevalnik je v osnovi vezje s tremi priključki, ki ga sestavljata dva vhoda z visoko impedanco (en invertirajoč vhod, označen z negativnim predznakom, (“-”) in drugih neinvertirajoč vhod, označena s pozitivnim predznakom plus ( “ + “)) in en izhod.
Preprosto in kar se da razumljivo
Lastnosti
Pri operacijskem ojačevalniku želimo:
- neskončno ojačenje vhodnega signala; glavna naloga operativnega ojačevalnik je ojačenje vhodnega signala in bolj ko imamo odprto imamo povratno zanko, večje je ojačenje
