Prenosna prevodnost
Karakteristike vseh elektronk so si med seboj podobne, čeprav so različno nagnjene. Nagnjenost karakteristik je pri elektronki odvisna od konstrukcijske izvedbe sistema in geometričnih razsežnosti elektrod.
Do sedaj smo govorili o dveh lastnostih elektronk. Ojačenje A in notranja upornost Ra. Nova lastnost prenosna prevodnost se dobi iz razmerja A in Ra. Pokaže nam kako efektivno lahko mrežna napetost Ug vpliva na anodni tok Ia.
Gp = A/Ra [ izrazi se v mikroOhmih ]
Uporabimo ojačenje in anodno upornost iz prejšnjega primera:
Gp = 20/10000 = 0,002 Ohma = 2000 µOhmov
Prenosna prevodnost pri elektronki ni stalna vrednost, temveč se preko karakteristike spreminja. Zato jo lahko podamo le za določeno točko na karakteristiki.
Pregled karakteristik triode
Graf 1: Z diagrama lahko vidimo, da se elektronski tok omenjane elektronke 6C5 prekine pri -14V Ug in Ua=200V. Ko mrežica postaja manj negativna anodni tok Ia narašča po krivulji Ug-Ia. Del krivulje je raven oziroma pravimo, da je linearen. Na tem delu krivulje se anodni tok odziva na mrezno napetost ves čas v istem razmerju. V linearnem območju povzroči sprememba Ug=2V spremembo Ia= cca 4 mA.
Graf 2: Z vrednostjo mrežne napetosti Ug = -8 V vidimo vpliv anodne napetosti Ua na anodni tok Ia. 10 V spremembe anodne napetosti povzroči zelo majhno spremembo anodnega toka. Iz tega se vidi, da ima mrežna napetost Ug veliko večji vpliv na anodni tok kot ga ima anodna napetost.
Graf 3: Ko je mrežna napetost enaka ali večja od –14 V, se tok elektronke prekine in na anodnem uporu Ra ni padca napetosti. Anodna napetost je enaka baterijski napetosti ves čas dokler je elektronka zaprta. Ko postane mrežna napetost manj negativna, tok steče in se na anodnem uporu pojavi padec napetosti. Vzdolž linearnega dela krivulje 2 V sprememba mrežne napetosti povzroči okoli 30 V spremembe anodne napetosti. Vrednost ojačenja je 15.
Prednapetost mrežice
Vedeti moramo kako se anodni tok obnaša pod različnimi delovnimi pogoji. Če pogledamo graf 1, vidimo, da kadar mrežica postaja pozitivnejša v odnosu na katodo, anodni tok narašča na veliko vrednost. In obratno, kadar je mrežica na zelo negativnem potencialu, anodni tok pade na vrednost 0. To sta ekstremna pogoja v delovanju triode.
Zanima nas uporaba triode kot ojačevalnika in zato mora biti mrežna napetost Ug negativna za preprečitev popačenja signala. Pogoj zato je delovanje elektronke na linearnem delu krivulje (graf 1). Napetost, ki ohranja mrežico ustrezno negativno, imenujemo tudi mrežna prednapetost.
Kadar je elektronka uporabljena kot ojačevalnik, sta med katodo in mrežico priključeni dve napetosti:
- Negativna mrežna napetost Ug, ki definira delovno točko na Ug-Ia krivulji. To napetost lahko dovedemo iz baterije ali kakega drugega enosmernega izvora. Različne izvore mrežne prednapetosti si bomo ogledali kasneje.
- Izmenični vhodni signal, ki bo predstavljal zvočni pas frekvenc.
V nadaljevanju bomo videli kako se vhodni signal prišteva in odšteva od mrežne prednapetosti in ustvarja spremembo slednje.
Ko na mrežico priključimo vhodni izmenični signal, se v istem ritmu spreminja tudi anodni tok. Pozitivna polovica cikla se odšteva od mrežne prednapetosti, negativna polovica cikla pa se z njo sešteva. Tako vhodni signal vpliva na njeno vrednost in s tem na vrednost anodnega toka.
Za primer vzemimo elektronko 6C5 z mrežno prednapetostjo Ug = -4 V in anodno napetostjo Ua = +200 V. Brez izhodnega signala ima anodni tok Ia vrednost 11 mA. Amplituda ali napetost vhodnega signala je 2 V. Pozitivni cikel se odšteva od mrežne prednapetosti, negativni pa se ji prišteva.
