S pomočjo slik 16 in 19 smo nazorno pokazali, kako lahko na krmilno vezje Robobube spojimo pasivne senzorje (kot je foto-otpor), stikala in servo motorje. Večkrat smo poudarili, da je krmilno vezje zmogljivejše od zahtev same Robobube. Na teh slikah tudi opazimo,da je na njem veliko svobodnih priključkov. Preostane nam samo še pokazati, kako jih izkoristiti za povezovanje nekaterih drugih komponent!
Drugi možni primeri uporabev krmilnega vezja
To bomo pojasnili s pomočjo slik 23 in 24. Na prvi od njih je prikazana električna, na drugi pa montažna shema vezave. Najprej se spomnimo, da sta konektorja KB in KC konfigurabilna, oziroma lahko napetost na njihovih “gornjih” priključkih (te priključki so zgornji, če je ploščica obrnjena tako, kot kaže slika 24) izberemo s kratkostičnikoma JB in JC.
Na slikah je “rdeči” kratkostičnik JB postavljen tako, da se na zgornjih priključkih “desnega” konektorja nahaja napetost +5V, “modri” kratkostičnik JC je postavljen tako, da se nahaja na zgornjih priključkih “levega” konektorja KC nahaja 0V (GND, masa). “Spodnji” priključki teh konektorjev so povezani s pini mikrokontrolerja preko zaščitnih uporov RB in RC vrednosti 470Ω.
Večino komponent lahko spajamo na oba načina, proti masi ali proti napajalni napetosti. To je na slikah ilustrirano z LED1 in LED2: LED1 je spojena med izhodnim pinom mikrokontrolerja PC0 in mase (0V), medtem ko je LED2 spojena med izhodnim pinom PB0 in napajalno napetostjo (+5V). Edina razlika med tema dvema diodama je v tem, da bo LED1 zasvetila, kadar bomo na ustrezen pin mikrokontrolerja postavili na logično 1, LED2 pa vklopimo z logično 0.
V obeh primerih je tok skozi diodi omejen z zaščitnima uporoma na okoli 6 mA. To je dovolj, da večina LEDic jasno zasveti. V kolikor uporabljate občutljive (low current) LEDice, za katere je dovolj 2 mA, v serijo z diodo spojite upor vrednosti 1 kΩ.
Poglejte, kako so spoji LEDic in ostalih komponent na slikah 23 in 24 oštevilčeni s sledečo barvno kodo: vezi proti masi so narisane z modro, vezi proti napetosti napajanja z rdečo, medtem ko so vezi proti mikrokontrolerju narisane z roza barvo.
Pasivni piezo piskač B1 je z enim priključkom spojen na maso, vendar bo dobro delal tudi v primeru, če ga spojimo proti napajalni napetosti. V kolikor uporabljamo polariziran piskač (če ima označen + priključek), morate to upoštevati pri priklopu. Pasivni piskač bo proizvajal zvok, medtem, ko bo mikrokontroler na priključnem pinu (v tem primeru PC4) proizvajal impulze slišne frekvence. Ko je piskač neaktiven, je priključeni pin mikrokontrolerja lahko v katerem koli stanju, ker skozi piskač ne teče noben tok.
Tipke, stikala in pasivne senzorje spajamo tako, da je eden njihovih priključkov spojen na maso. Na ta način lahko, kot pomoč pri branju stanja, uporabimo pull-up upore, ki so vgrajeni v mikrokontroler. Na sliki 16 vidimo, da so na takšen način priključeni foto upori in stikalo S2, na slikah 23 in 24 pa je na opisan način spojena tipka T. Zaprta tipka bo pin mikrokontrolerja PC2 postavila v stanje logične nič, odprto stanje pa v stanje logične 1.
Čeprav so za tipko in piskač zaščitni upori »nevidni« in ne vplivajo na njihovo delo, v primeru LED diode zaščitni upori igrajo koristno vlogo in omejujejo tok skozi LEDice na primerno vrednost. V kolikor pa elementi, ki jih vežemo na krmilno vezje trošijo več toka, kot 2 mA in sočasno zahtevajo višjo napajalno napetost od 4 V, bo padec napetosti na uporih RB in RC prevelik. Zato takšni elementi ne bodo pravilno delovali, če jih bomo povezali na konektorje KB ali KC, ampak jih je treba vezati na proste priključke konektorja KD (prosti so tisti priključki, ki niso uporabljeni za krmiljenje serijskega modula, BT modula ali servo motorja) ali celo na »zgornje« priključke servo motorja. Te priključki so v mikrokontrolerju povezani preko zaščitnih uporov vrednosti 100 Ω , zato bo padec napetosti na njih manjši. Tukaj imamo 0 V na »spodnjih« priključkih servo motorja pa tudi na priključku GND, medtem ko imamo +5V na »srednjih« priključkih servo motorjev in na priključku +5 V. Porabnike, ki porabijo več toka lahko napajamo iz navedenih priključkov, sem spadajo mali zvočniki, mali releji, aktivni piskači in močnejše LEDice. Primere njihove vezave najdete na slikah 23 in 24.
Krmilno vezje za Robobubo (3)
2016_SE239_54
