MINI PAŠNI APARATI

1. 

   Splošni opis:

Električni pašni aparat je naprava, ki proizvaja impulze električne energije, Impulzi so visokonapetostni in časovno omejeni. Glede na standarde je maksimalna dovoljena dolžina impulza 10ms, maksimalna napetost pa 10kV. Glede na shranjeno energijo v sklopu aparata (naboj kondenzatorja), in prenos te energije preko izhodnega impulznega transformatorja na izhodne sponke aparata in s tem na ograjo, je definirana moč pašnega aparata. Moč pašnega aparata je prav tako omejena s standardi, v praksi pa se giblje med 0,1 J (joule) pa vse do nekaj deset Joulov. Frekvenca impulzov je glede na namembnost aparata nekje od 0,8 do 1,5 Hz, dolžina impulzov pa običajno cca 1ms.

2. Namen uporabe:

Osnovni namen električnih pašnih aparatov je, kot že pove ime samo čuvanje živali , ki so na paši znotraj določenega območja. V praksi pa je njegova uporabnost večstranska, v glavnem pa se uporablja v sledeče namene:

– paša goveda, konj in drobnice

– čuvanje divjadi v reji (jeleni, srne)

– čuvanje posevkov in nasadov pred divjadjo (srne, divji prašiči itd)

– čuvanje ostalih domačih živali znotraj območja, ali pred pristopom tujih v domače okolje (psi , mačke

na dvoriščih, vrtovih itd)

– čuvanje objektov pred divjadjo in tudi pred vandali (čebelnjaki pred medvedi ipd)

3. 

   Delovanje:

Glede na delovanje se aparati v glavnem ločijo na dve skupini

– omrežni pašni aparati, ki se napajajo iz 230V omrežja

– akumulatorski pašni aparati, ki se napajajo iz akumulatorjev

Omrežni pašni aparati, se kot je že rečeno napajajo iz omrežja. Najprej se omrežna izmenična napetost usmeri in podvoji na vrednost cca 550VDC. Le ta na to vrednost nabije kondenzator. Elektronsko vezje proži tiristor, preko katerega se ta kondenzator izprazni skozi primarno navitje izhodnega transformatorja. Izhodni transformator ima veliko prestavno razmerje primar/sekundar okoli 1 : 15. Zato se na sekundarni strani inducira napetost 8 – 10kV.  Energija izhodnega impulza je odvisna od napetosti impulza in njegove dolžine, oboje pa je odvisno od naboja, ki je shranjen v kondenzatorju. Od izhodne energije aparata pa je odvisno pri kolikšni dolžini ograje (površini pašnika) bo impulz na ograji še vedno toliko visok, da ob dotiku živali z ograjo povzroči dovolj velik šok/stres, da odžene žival stran od ograje.

Delovanje akumulatorskih pašnih aparatov je enako, kot delovanje omrežnih, le da je potrebno pred tem s posebnim pretvorniškim vezjem in predhodnim transformatorjem dvigniti enosmerno napetost 12V na izmenično napetost 230V. Običajno se zaradi izkoristkov in načina delovanja uporabljajo visoko frekvenčni pretvorniki, ki delujejo na frekvencah okoli 30 – 50kHz. Posebnost akumulatorskih aparatov je še v tem, da imajo dodano vezje za kontrolo napetosti akumulatorja tako, da prenehajo z delovanjem prej preden je akumulator popolnoma izpraznjen.

4. 

   Način uporabe:

Osnovni način uporabe električnih pašnih aparatov je ta, da se ena od izhodnih visoko napetostnih sponk aparata ozemlji, druga pa poveže na žično ograjo, ki je izolirana od zemlje. S tem se doseže visoko napetostna razlika med žično ograjo in zemljo. Ko se žival, ki stoji na zemlji dotakne žične ograje, jo v času električnega impulza strese in s tem odvrne od prehoda preko ograje. Zaradi tega je nujno potrebno, da je žična ograja nameščena na izolatorje, ki so pritrjeni na nosilne drogove (kole).

Glede na namembnost uporabe ločimo:

– eno žične ograje

– dvo žične ograje

– tri in več žične ograje

Eno žične ograje se uporabljajo v glavnem za pašo konj in se postavijo cca 1m visoko. V kolikor so prisotna tudi žrebeta, je običajno potrebno dodati še drugo nižjo žico.

Dvo žične ograje se v glavnem poleg za konje uporabljajo še za pašo goveje živine in čuvanje posevkov pred divjimi prašiči in srnami.

Tri in več žične ograje pa so namenjene za pašo drobnice, čuvanje gojene divjadi, kot tudi čuvanje posevkov pred njimi v posebnih primerih in na posebnih terenih.

5. Postavitev ograje:

Osnove postavitve:

Za postavitev ograje je pred tem potrebno upoštevati predvsem sledeče:

– ali je ograja postavljena kot fiksna ograja za uporabo dlje časa (več let)

– ali se bo ograja pogosteje prestavljala

V primeru postavitve fiksne ograje za dlje časa, se vsekakor priporoča postavitev močnejših lesenih stebrov, na katere se privijejo izolatorji. Znotraj te zunanje ograje pa je v primeru potrebe priporočljivo postaviti tako imenovane čredinke za delno izpašo. Ta del ograje, ki pa se pogosteje prestavlja pa je priporočljivo postaviti s plastičnimi ali tudi lesenimi koli, katere je potem lažje prestavljati.

Materiali:

Za nosilne stebre se lahko uporabijo leseni koli, najbolje iz trdega lesa, na katere se namestijo izolatorji. Danes je na trgu tudi precej plastičnih palic izdelanih v te namene, od katerih imajo nekatere že nameščena prijemala ali vodila za električne žice ali trakove.

Za prevodni del ograje se uporablja vinogradniške pocinkana žica, debeline od 1 – 2,5mm. Debelina uporabljene žice je odvisna od namena postavitve. Za zunanji fiksni del ograje je vsekakor priporočljivo uporabiti debelejšo žico, za notranje prestavljive del pa tanjšo. Zelo pogosto se danes uporablja namesto pocinkane žice posebna najlonska vrvica ali trak, ki je prepletena z kovinskimi žičkami, s čimer postane prevodna. Zelo praktična za uporabo je zaradi svoje male teže in velike prožnosti, zato je priporočljiva za dele ograje, ki se pogosto prestavljajo. Trakovi pa so priporočljivi tudi za delno uporabo na zunanjih delih ograje, ker so dobro vidni in jih divjad ali domače živali prej vidijo. V določenih primerih se dodajo k žični ograji ravno zaradi vizuelnega učinka. Slabost najlonskih vrvic in trakov pa je v tem, da so kovinske žičke zelo tanke in se ob pogostih prestavitvah rade potrgajo in s tem izgubijo prevodnost. Njihova uporabnost je običajno 2 – 3 leta.

Način postavitve:

V osnovi morajo biti žice ali vrvice/trakovi ograje na ravnih delih vzdolžno gibljivi in ni priporočljivo, da jih ovijamo okoli izolatorjev. V primeru zelo fiksne postavitve se ob naletu živali, žice kaj hitro potrgajo.

Zato žico ali vrvico/trak samo napeljemo skozi izolatorje, na vogalih pa se z vzmetmi napne na vogalni steber. Zaradi tega morajo biti vogalni stebri močnejši od stebrov na ravnih delih ograje.

Ne glede na to koliko žična je ograja, je potreba med sabo vertikalno povezati vse žice ograje vsaj na enem mestu. Običajno se to naredi na začetku in koncu ograje

Ograje ni potrebno električno zaključiti. Se pravi, da bi bilo potrebno konec ograje napeljati nazaj na aparat. Ograja se enostavno potegne do vseh potrebnih mest, da se zapre določeni prostor in je potem vsa pod napetostjo

Trgovina