
Modul (slika 1) je narejen iz štirih integriranih vezij tipa L272M, od katerih vsako vsebuje po dva ojačevalnika z diferenčnima vhodoma (+, -) in močno izhodno stopnjo, sposobno napajanja porabnikov s porabo do 1 A.
Ojačevalnike uporabljamo kot stikala, ki preklapljajo breme, ki je priklopljeno na izhodne priključke, proti priključku 4 (- pol napajanja) ali priključku 2 (+ pol napajanja). “-” vhodi vseh ojačevalnikov so vezani na anodo LED diode LED1, na teh pa je, odvisno od uporabljene diode, konstantna prednapetost 1,5-2 V. S stikali upravljamo z logičnimi stanji na njihovih “+” vhodih: logična “0” bo dala na izhodu 0 V, logična “1” pa napetost napajanja. Vhodni tok je tipično okoli 1 µA, tako da lahko “+” vhode vežemo direktno na proste priključke mikrokontrolerja.
Modul za pogon motorjev povežemo z MiniPinom, kot je prikazano na sliki 2, medtem ko je povezovalni kabel prikazan na sliki 3. Uporabljen je desetžilni flat kabel, dolžine 10-50 cm, z dvema IDC10F konektorjema z desetimi priključki na njegovih koncih. Konektorja sta obrnjena tako, da so povezani istoimenski priključki (1-2, 2-2 itd.). S tem kablom povežemo “+” vhode modula s priključki izbranih vrat mikrokontrolerja, ustvarimo skupno maso ter pripeljemo +5 V s stabilizatorja MiniPina. Teh 5 V se v modulu uporablja samo za napajanje LED diode LED1. Napajanje motorja in drugih porabnikov, ki so vezani na izhode M0-M7, je realizirano preko priključnih sponk U+ in U-. Napetost napajalnega vira je potrebno prilagoditi delovni napetosti uporabljenih motorjev. Pri tem moramo paziti tudi na padec napetosti na izhodnih tranzistorjih integriranih vezij. Odvisno od porabe in načina priklopa lahko padec napetosti znaša 0,5-1,5 V, zato bomo v praksi za napajanje izbrali napetost, ki bo za okoli 1 V večja od delovne napetosti motorjev. Kot prikazuje slika 2, lahko napajalno napetost modula za pogon motorjev izkoristimo tudi za napajanje MiniPina (ni pa nujno).
MiniPin krmili motorje (1)
