Avtor: Nikolaj Potočar
E-pošta: npotocar@gmail.com
2018_263_58
Imate zelenjavni vrt in vam polži pojedo več zelenjave iz njega kot vi? S pomočjo te naprave boste vsaj kateremu polžu to preprečili.
Polžev na zelenjavnem vrtu sem se reševal fizično in s kemijo. Prvi način je zamuden, drugi morda ne ravno najbolj prijazen do okolja in ljudi. Potem pa sem se spomnil elektrike, ki naj bi bila neprijazna samo do polžev. Pogoji uporabe: malo dobre volje, nekaj elektronike in trdna površina okoli vrta.
Na idejo o izdelavi pastirja za polže sem prišel po dolgotrajnemu boju s polži in ob misli, kako rejci odvrnejo polže, da pobegnejo. Tega sicer še vedno ne vem, vem pa, da izdelek zagotovo deluje. Elektronsko vezje je sila preprosto. Z uporabo CMOS vezja 4093 je izdelan avtabilni multivibrator, ki ima na izhodu nesimetričen signal (2s impulz, 10s pavza). Ti impulzi vklapljajo IGBT transistor (v mojem primeru enega iz stikalnih napajalnikov, saj je tip skoraj nepomemben; zdržati mora nekaj amperov in nekaj deset voltov). Zaporedno s tem transistorjem sta vezana avtomobilska žarnica (12V/5W) in ograja pastirja. Žarnica ima v vezju varovalni namen: če pride ograja v kratek stik, žarnica predstavlja breme, ki omeji tok.
Ta vsebina je samo za naročnike
Ko polž pride na ograjo in naredi stik med obema žicama, ga elektrika strese, kar pri polžu povzroči povečano izločanje sline, kar naredi še boljše pogoje za prevajanje elektrike. Rezultat je za polža večinoma slab. Čez čas se polž posuši in ne predstavlja obremenitve za pastirja.
Napajanje vezja in ograje je akumulator, torej 12V, ki za druga bitja ne predstavlja nevarnost, mora pa biti shranjen pod streho. Po mojih izkušnjah običajen avtomobilski akumulator zdrži celotno sezono od pomladi do jeseni, čez zimo pa ga napolnim in pospravim v garažo.
Z žico ograje pa sem imel kar nekaj problemov. Najprej sem uporabil navadno cinkano žico, vendar jo je polžja slina v kakih dveh tednih »prežrla« in se je pretrgala. Tako sem uporabil žico iz nerjavečega jekla, ki pa je še vedno funkcionalna. Žico sem napeljal po (v mojem primeru) betonski ograji okoli vrta, za distančnike pa sem naredil »osmice« iz izolirane trde žice. Konec in začetek sem pritrdil preko vzmeti, ki napenjajo žico, pri tem pa ne smemo narediti stika med obema žicama. Spoj med ograjo in elektroniko sem izvedel z vrstnimi sponkami in ( v mojem primeru, vsekakor pa ni zahteva) koaksialnim kablom.
Zaključek
Po dveh letih uporabe so se pokazale vse prednosti, pa tudi nekaj slabosti pastirja. V prvo skupino zagotovo spada, da se je število polžev na vrtu drastično zmanjšalo. V drugo skupino pa spada nekaj pričakovanih dejstev: vzmeti in vrstne sponke so zarjavele. Druga slabost pa je, da se zelo majhni polži lahko splazijo pod ograjo, saj ta ni povsod pritisnjena do tal. Sistem pa zahteva tudi občasne kontrole: nepretrganost žice, spoji, stanje akumulatorja… Vse skupaj zanemarljivo v primerjavi s pobiranjem polžev.
