Internet stvari (IoT) je povsod – če ne fizično, pa vsaj v naših glavah. Vendar pa se številni proizvajalci sprašujejo, ali ga za svoje izdelke ali svoje podjetje dejansko potrebujejo? In če ga, zakaj?
26. aprila 1962 je vesoljsko plovilo Ranger 4 iz ZDA trčilo ob Luno, ker je izgubilo radijsko povezavo. To se je zgodilo na »temni strani« Lune, kjer ni bila mogoča komunikacija z Zemljo. Tudi dandanes so številne naprave izgubljene na takšni »temni strani«. Ko so izdelane ali prodane, izginejo in proizvajalec ima le malo možnosti, da bi izvedel, kje so ter kaj počnejo. Z registracijskimi karticami, anketami za stranke in kontaktnimi obrazci na spletnih mestih poskušajo dobavitelji ohraniti vsaj osnoven stik s stranko, vendar pa tako ni mogoče dobiti natančnih ter dolgoročnih informacij o situacijah pri uporabi, obrabi izdelka, ravnanju strank ali pogostosti uporabe, čeprav bi to proizvajalcu zagotovilo znanje, ki bi pomagalo njemu in njegovim strankam. Proizvajalec lahko tako optimizira svoje izdelke s prilagajanjem dejanskemu obnašanju uporabnikov. Proizvajalec lahko razvoj svojih izdelkov tudi dinamično prilagaja spremembam obnašanja strank in tako zagotovi, da je vsak nov izdelek popolnoma usklajen s trenutnimi trendi. Tako mu ni omogočeno le prepoznavanje pomanjkljivosti izdelkov – na daljavo jih lahko tudi odpravi, po možnosti preden jih stranke opazijo. Uporabniki dobijo tako občutek varnosti, koristi pa imajo tudi od novih funkcij izdelkov, ki jih dobijo s posodobitvami vgrajene programske opreme. Priložnost za drobne prilagoditve po prodaji omogoča končno dodelavo izdelka, ko je že v rokah stranke, kar skrajša čas do trga in dobaviteljem dovoli pogosteje predstavljati izdelke na trgu.
Vse to omogočajo tipala za fizikalne količine in razpoložljivost teh podatkov – to je osnovna opredelitev »pametne« naprave. Take naprave, od pametnih televizorjev do pametnih ur, postajajo vedno bolj številne, lastne naslove IPv6 pa dobivajo tudi že posamezne elektronske komponente, na primer ventilatorji in napetostni pretvorniki. Z vsako novo napravo in vsakim z internetom povezanim računalnikom v omrežju se uporabniki privajajo na dostop povsod, kjer je to potrebno za daljinski dostop do podatkov ali krmiljenje naprav. Vse to v enaki meri velja za podatke in upravljanje v proizvodnji kot za ogrevanje doma. Vse to povečuje konkurenčne pritiske, izdelki brez možnosti povezovanja z internetom pa se izpostavljajo tveganju, da bodo izključeni iz interneta stvari (Internet of Things – IoT) in tako pristali na »temni strani« Lune.
Poslovni modeli za IoT Osvetlimo temno stran Lune
RUTRONIK, elektronski gradbeni elementi,
Podružnica v Ljubljani
Motnica 5, 1236 Trzin, Slovenia
Tel. +386 1 561 09-80
