V predhodnem članku je bila predstavljena izdelava cenovno ugodnega krmilnika, ki omogoča krmiljenje več naprav v stanovanjski hiši. Tokrat pa bomo to modularno elektroniko, katere največja prednost je, da jo sprogramiramo z grafičnim diagramom poteka, tudi bolje programsko spoznali.
Najbolj nestrpni imate že izdelan Kurilnik pred seboj. Kot tudi vsak drug računalnik pa je le ta neuporaben brez ustrezne programske opreme. V našem primeru je programov več. Prvi je v samem mikrokrmilniku in je pri prvem vklopu poskrbel, da smo videli logotip. Seveda zna še kaj drugega kot to, le povedati mu moramo, kaj želimo. To pa bomo storili s tem, da bomo narisali diagram poteka po lastnih željah. Za risanje bomo uporabili program TinyCAD, ki je prosto dostopen na internetu. Z njim bomo dejansko narisali, kar želimo. Ker pa ima Kurilnik tudi grafični prikazovalnik, si večina želi tudi prikaz lastne grafike. Zato bomo uporabili program KurilnikGo, ki je bil napisan namensko za Kurilnik in je tudi prosto dostopen na internetu. Poleg risanja služi tudi za prevajanje diagrama poteka v jezik mikrokrmilnika ter nalaganje prevedene kode v spomin Kurilnika. Z njim bomo lahko tudi posodobili operacijski sistem Kurilnika.
Osnovne funkcje
Sestavljen kurilnik brez dodatnega programiranja omogoča le nastavitev ure in spremembo parametrov. Že takoj na začetku pozna dva parametra, in sicer Osvetlitev LCD, s katero lahko spremenimo osvetlitev LCD prikazovalnika, in Popravek ure, s katerim lahko popravimo odstopanje ure v sekundah na teden, če je to potrebno. Popravek ure v osnovni različici programa ni upoštevan, sama ura pa je vezana na lokalni takt mikrokrmilnika, tako da je odvisna le od kvarčnega kristala in dveh kondenzatorjev, vezanih nanj. Kurilnik ima za vse spremembe na voljo le 4 tipke. Pri tem je prva tipka (leva) vedno tudi sistemska, čeprav jo lahko uporabljamo tudi v diagramih, funkcionalnost pa določa trajanje pritiska. Takoj ob pritisku katerekoli tipke je njen signal prisoten v diagramih kot signal Key1, 2, 3 ali 4. Če pa tipko 1 pridržimo od dve do pet sekund, prikaže meni za nastavitev časa. Če jo pridržimo še dlje, pa se prikaže logotip s sistemskimi podatki, ki ostane na zaslonu, dokler je tipka pritisnjena. Za vstop v meni za nastavitev parametrov pa je potrebno pridržati tipko 1, ostale tipke pa pritisnemo glede na samo kodo, tako da s tipko 2 odtipkamo stotice kode, s tipko 3 desetice in s tipko 4 enice. Vrstni red sicer ni pomemben, ne sme pa med posameznimi pritiski miniti več kot dve sekundi. Ko je koda odtipkana, spustimo levo tipko in že se prikaže meni za spremembo parametrov.
Znotraj teh dveh menijev predstavlja tipka 1 izhod, ostalim pa se funkcionalnost sproti prikazuje na prikazovalniku.
Prvi koraki
Ponavadi je pri programiranju prvi program “hello world”. Tukaj je izpis na prikazovalnik preprost, le kot neka akcija, zato bo potrebno pričeti nekoliko drugače. Ker je krmilnik po zasnovi podoben PLD krmilnikom, se verjetno sprašujete, kaj sploh zmore (koliko ima časovnikov, prekinitev ipd.) Odgovor je morda neprijeten, ker se glasi: nič. Vse, kar Kurilnik pozna, je skupek spremenljivk različnih podatkovnih tipov. Ti so, skupaj z razponi, podani v tabeli 1.
Projekt: Kurilnik za peč (2)
2013_SE207_38
