V reviji Svet Elektronike (številkaSE-236)smo predstavili LCD zaslon velikosti 128×64 pik, kajti predhodni LCD zaslon je sila omejen, poleg tega pa z njim ni mogoče izrisovati grafičnih elementov. Uporabili smo model zaslona JN12864J, katerega dobra lastnost je povezljivost z mikrokontrolerjem, saj ga je mogoče povezati s štirimi ali z osmimi linijami, lahko pa uporabimo standardno vodilo SPI. Mi smo se odločili za slednjega, saj pri tem vodilu izgubimo najmanj vhodno-izhodnih pinov. Tekom razvoja programa se je pokazala pomanjkljivost vgrajenih znakov, saj so ti relativno veliki glede na velikost zaslona. Da smo odpravili težavo, smo uporabili grafično knjižnico u8glib, ki je prosto dostopna in podpira večino na trgu prisotnih LCD mikrokontrolerjev.
Tokratna izdaja revije Svet Elektronike k LCD zaslonu dodaja Bluetooth vmesnik, na katerega se je mogoče povezati z drugo Bluetooth napravo in med njima prenašati sporočila. V ta namen smo uporabili cenovno ugoden vmesnik JY-MCU, ki pretvarja med Bluetooth vmesnikom in serijskim prenosom UART. Slednjega bomo implementirali na razvojni plošči, saj ga doslej še nismo spoznali.
Strojna oprema
Bluetooth
Bluetooth so izumili raziskovalci podjetja Ericsson že leta 1998, saj so želeli povezati mobilni telefon s slušalkami. Bluetooth ali modri zob je vsem dobro poznana brezžična tehnologija za medsebojno povezovanje različnih elektronskih naprav v mrežo, njen doseg pa je vsega nekaj metrov. Uporablja frekvenčni pas med 2400 in 2483,5 MHz, izhodna moč naprav pa je sila majhna, saj se večinoma uporablja pri napravah z baterijskim napajanjem, hitrost prenosa podatkov pa je povsem primerna za prenos majhnih in srednje velikih datotek.
Nabor naprav, ki uporabljajo modri zob je bogat, vendar je večina naprav, opremljenih s to tehnologijo, mobilnih telefonov. Vsi smo prenašali datoteke prek tega vmesnika, poslušali glasbo v avtomobilu, govorili s pomočjo slušalke, itd. S programskega stališča je Bluetooth razdeljen na več storitev, ki se ločijo po unikatnih UUID nizih. Ena izmed teh storitev je npr. serijski prenos, ki ga poznamo še iz serijskih (COM) vodil, le da je tukaj označena z RFCOMM in omogoča sila enostavno komunikacijo med dvema napravama. Bluetooth vsebuje še storitve za prenos datotek, avdio/video, HID, itd.
JY-MCU
Pri zastavljenem projektu si bomo pomagali z Bluetooth vmesnikom, in sicer gre za model JY-MCU [1], [2] z različico programske kode HC-05. Na spletu pa obstaja še različica HC-06, vendar je razlika očitna kljub identični strojni opremi. Verzija 05 omogoča mnogo AT komand in nastavitev režima delovanja (master/slave), medtem ko ima 06 zelo omejen nabor AT komand in lahko deluje le kot podrejena naprava. Slika 1 prikazuje JY-MCU vmesnik, ki že ima integriran Bluetooth čip, izhodni pini pa povezujejo serijski liniji TX in RX, ter seveda napajanje samega vmesnika. Napajanje vmesnika je mogoče v razponu od 3,6 do 6 V, medtem ko je komunikacija izvedena s TTL logiko 3,3 V.
Slika 2 prikazuje izhodne pine vmesnika, kjer so povezani le notranji štirje. VCC predstavlja napajanje in na ploščici je zapisano, da naprava deluje v razponu med 3,6 in 6 V. GND povežemo z maso razvojne plošče. TXD je serijski izhod modula, torej je potrebno to linijo povezati z vhodno linijo mikrokontrolerja razvojne plošče (RX). RXD je serijski vhod modula in tega je potrebno povezati s TX linijo mikrokontrolerja. Poudariti je potrebno, da slednji dve povezavi uporabljata TTL 3,3 V logiko.
STM32F4-Discovery – Od začetnika do poznavalca (13) – Bluetooth vmesnik
2016_SE237_44
