Sejem IFAM, ki se je odvijal od 7. do 9. 3. na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil večji, kot lani. Ne samo po številu razstavljalcev, pač pa tudi po številu hal in številu obiskovalcev. Kaj vse smo videli in kaj vse so nam povedali razstavljalci na sejmu, si preberite v tem članku.
AX elektronika d.o.o.
Avtor: Jurij Mikeln
Letošnji IFAM je že malce bolj spominjal na »stare čase« tradicionalnih sejmov v Ljubljani, ko smo se zbirali na »legendarnem« Sejmu elektronike na Gospodarskem razstavišču. Takrat so bile vse hale polno zasedene in organizatorji so imeli »prijetne« težave, ko jim je resno zmanjkovalo razstavnih površin. Marsikdo od vas se bo spomnil, da smo že takrat tarnali, da ni dovolj parkirnih mest ne za razstavljalce, še manj pa za obiskovalce. In če ste že imeli srečo, da ste dobili prosto parkirno mesto, je to bilo na parkirišču nedaleč stran, ki pa je bilo v primeru dežja tudi ustrezno blatno!
Žal se situacija s parkirišči ni skoraj nič spremenila: razstavljalci smo se gnetli na parkirišču pred halo A, obiskovalci pa so se znašli tako kot tolikokrat prej in parkirali na vseh možnih parkiriščih v bližini Gospodarskega razstavišča. Torej lastnik razstavnih prostorov – podjetje Gospodarsko razstavišče, še vedno ni opravilo svoje »domače naloge«, da bi končno uredilo prepotrebna parkirišča v okolici razstavišča.
Kaj smo videli na sejmu
Pustimo zdaj to problematiko, in si poglejmo, kaj vse se je dogajalo na sejmu, kajti dogajalo se je zelo veliko. Ne samo to, da se je sejem odvijal v vseh treh halah, pač pa se je kot spremljajoči program odvijala tudi obilica strokovnih predavanj in okroglih miz.
Je pa seveda potrebno zapisati, da hali B in A2 nista bili polno zasedeni z razstavljalci in bi bilo smiselno razmisliti o tem, da bi razstavljalce združili – recimo v hali A2.
Na sejmu smo videli marsikaj zanimivega, večinoma iz sveta avtomatizacije, mehatronike in robotike. Opaziti je bilo, da se niso predstavila vsa podjetja iz sveta robotike, smo pa videli praktično vsa večja podjetja, ki se ukvarjajo z avtomatizacijo industrije.
Izmed zanimivih novosti naj na prvem mestu omenimo podjetje NPPower iz Gorišnice. Podjetje je predstavilo 3D tiskalnik kovin z imenom Malachite, ki je plod njihovega dvoletnega razvoja. Prvič so ga predstavili lani na sejmu FormNext v Nemčiji. Tiskalnik lahko zaenkrat tiska izdelke iz kovin kobalt/krom in nerjavnega jekla 316L. Seveda se komu, ki ni iz sveta strojništva pojavi vprašanje, zakaj tiskajo samo v teh dveh vrstah kovin. Razlog je jasen: za vsako kovino, ki bi jo želeli uporabiti v tiskalniku, bi bilo potrebno nastaviti parametre tiskalnika. To je pa zahteven postopek, ki terja svoj čas. Bodo pa širili razpon tiskanja z različnimi kovinami. V planu imajo baker, bron in orodno jeklo.
Kobalt/krom, s katerim že tiskajo izdelke, uporabljajo za tiskanje dentalne protetike. Seveda noben zobar ne bo vgradil proteze narejene iz kobalt/kromove kovine, pač pa je 3D natisnjena proteza osnova, na katero se nanese posebna keramična snov, ki zelo dobro nadomešča človeško zobovje. Po besedah predstavnika podjetja NPPower, je izdelava takšne dentalne proteze 6x cenejša, kot je bila predhodno narejena proteza, ki so jo morali narediti s CNC strojem.
3D tiskalnik kovine nanaša tanko plast kovinskega prahu in vsako plast stali laser. Po 1000 do 2000 plasteh pridejo do končne oblike izdelka. Ponavadi so prehodi med plastmi v 3D tiskanju rahlo grobi. 3D tiskalnik podjetja NPPower tiska med 15 do 85 µm debele plasti. Tanjša kot je plast, bolj fini so prehodi med plastmi. Na sejmu so prikazali izdelke s 25 µm debelimi plastmi in prehodov med plastmi dejansko nismo videli s prostim očesom.
Prednost njihovega tiskalnika je tudi v tem, da so izdelki, ki so natisnjeni z njihovim tiskalnikom, uporabni takoj in ne potrebujejo dodatne obdelave. Pri nekaterih drugih vrstah tiskalnikov je proizvode po tiskanju potrebno dati v peč, kjer se plasti sintrajo. Ob tem pa seveda nastanejo skrčki in deformacije izdelka do 16%.
Njihov tiskalnik pa – kot omenjeno, tiska končne izdelke v tolerancah 10 mikronov. Njihova tehnologija je toliko natančna, da lahko tiskajo navoje.
Podjetje Murr Elektronik je predstavil Vario-X sistem, ki je celovita rešitev za kompletno avtomatizacijo stroja. Tako zdaj ponujajo ne samo povezavo med PLC-jem in senzorji/aktuatorji, pač pa imajo tudi industrijski računalnik in modul za napajanje pogonov za prijemala.
Predstavljeni izdelki bodo v izvedbi IP67. Slika 10 pa prikazuje nove IO Link Master module, ki so dobavljivi bodisi v plastičnem ali kovinskem ohišju. V avtomobilski industriji namreč zahtevajo kovinska ohišja, ki preprečijo sevane motnje.
Prednost teh modulov je, da imajo povezavo s PLC-jem preko različnih protokolov. Poleg tega pa ima vsak modul vgrajen spletni strežnik, preko katerega se lahko povezuje z oblakom.
Na sejmu IFAM se je predstavilo tudi podjetje Schunk iz Nemčije. Na sejmu so na njihovem razstavnem prostoru sodelovali tudi sodelavci podjetja MB-NAKLO, kot njihov zastopnik za Slovenijo. Inženirji MB-NAKLO so nam predstavili razstavljene proizvode.
Podjetje Schunk je sicer poznano s proizvodi iz področja vpenjanja in avtomatizacije. Na sejmu so predstavili področje avtomatizacije in prijemal. Predstavili so tudi sklopke za menjavo orodij, kompenzacijske glave in noviteto – robotsko brušenje. Prednost robotskega brušenja je konstantnost, saj pri tem ni človeškega faktorja.
V primeru kompleksnih proizvodov ima Schunk predvideno kompenzacijo hoda in zato lahko brusijo z različnimi oblikami, različnimi silami in različnimi orodji.
Kot novost so predstavili polirno glavo, kar je Schunk naredil v sodelovanju s podjetjem 3M.
Polirna glava se preko prirobnice montira na robota, robota se ustrezno nastavi (npr. sile glede na obdelovani material) in sprogramira.
Podjetje Hennlich je na sejmu predstavilo manipuliranje različnih medijev kot npr. v posodah in cevovodih. Gre za področje črpalk, od dozirnih, klasičnih in sodovskih (črpalke, ki se montirajo na sod). Predstavili so pralne glave za čiščenje posod in sodov, kar se uporablja v farmacevtski in prehrambeni industriji. Lahko perejo tudi manjše ali večje zabojnike, kot je recimo 12-metrski zabojnik v Nuklearni elektrarni.
Predstavili so naprave za merjenje in regulacijo pretoka, nivoja, tlaka in temperature. Merijo in regulirajo lahko različne vrste vrste materialov, od tekočin (npr. tekoči dušik) do sipkih materialov (cement, pesek), do zelo nizko viskoznih materialov, kot je npr. tekoča čokolada in podobno.
Na sejmu so predstavili tudi ogrevalne sisteme. Ogrevalni sistemi so lahko neposredni, kjer je grelno telo v neposrednem stiku z medijem, ali pa posredno ogrevanje preko plašča. Na njihovem razstavnem prostoru smo videli tudi različne sisteme za spajanje cevi iz različnih materialov, predstavili pa so tudi kompenzatorje, ki imajo podobno funkcijo kot cevne spojke vendar s to razliko, da lahko kompenzirajo različne sile, ki delujejo na dve cevi, ki ju želimo spojiti.
Podjetje Hennlich zastopa tudi podjetje Igus, ki se je na sejmu IFAM predstavilo robotiko in avtomatizacijo. Igus ima namreč razvito cenovno dostopnejšo avtomatizacijo, kjer se cene pričnejo od 1.500€ naprej. Nadalje nudijo delta-robote, kartezijske robote, pa tudi posamezne avtomatizirane sklope, ki jih lahko krmilijo s koračnimi motorji. Igus nudi tudi krmilnike in programsko opremo za svoje proizvode.
Kupci si lahko na spletni strani podjetja Igus ogledajo njihove konfiguratorje. Z brezplačno programsko opremo že lahko simulirajo delovanje neke naprave v svoji aplikaciji. Na ta način lahko že predvidijo, kaj naj bi delal robot, si to datoteko shranijo in praktično brez nabave robota že vidijo, kako bi se robot obnesel v njihovi tovarni. Na sejmu smo videli enega takšnih robotov (slika 19) in po besedah predstavnika podjetja, se simulacije odvijajo enako hitro, kot se bo premikal dejanski robot. Takšen robot je primeren za cenovno ugodne aplikacije, kjer se manipulira s predmeti težkimi do 5 kg. Najbolj zanimiv je bil odgovor glede vzdrževanja, saj po besedah predstavnika podjetja takšen robot ne potrebuje vzdrževanja in lahko dela v precej zahtevnih pogojih (v vodi, v prašnem okolju…). To pa zato, ker robot nima nobenih krogličnih ležajev, ampak vse deluje na drsni plastiki. Seveda je življenjska doba plastike omejena in je predvidljiva.
Delta robot je sestavljen iz treh linearnih vodil in lahko doseže najnižjo točko v območju 360 mm. Obstaja pa še večji delta robot, ki ima delovno območje 660 mm. Takšen robot, ki naj bi zamenjal nekega delavca, naj bi se cenovno povrnil v roku 3-4 mesecev.
Takšni roboti se uporabljajo za precej zanimive aplikacije – recimo za agrokmetijske stroje, kjer s pomočjo strojnega vida locirajo in nato pobirajo proizvode, ali pa odstranjujejo plevel z laserjem. Ker so vse te komponente odporne na vodo in prah, so zelo primerne za takšne aplikacije. Kot primer dobre prakse so navedli stroj za pobiranje špargljev, ki so ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, oddelku za robotiko.
Robolink Apiro je ime za posamezne komponente, ki se jih lahko poljubno sestavlja v različne proizvodne sklope.
Nadalje smo si ogledali razstavni prostor podjetja Tipteh, kjer so nam predstavili več različnih rešitev. Omenili so t.i. »bin picking« rešitev, ki s pomočjo strojnega vida locira nek predmet, določi mesto prijema in ta predmet prenese na določeno mesto – recimo v stroj.
Predstavili so rešitev na področju optične kontrole izdelkov. Predstavili so PC-Vision sistem, ki s pomočjo globokega učenja prepoznava netipične napake na izdelkih. To pomeni, da prepozna npr. razpoke ali nepravilnosti v vzorcih in podobno.
Izpostavili so tudi precizne meritve s pomočjo Micro Epsilon merilnikov. V bistvu gre za 2D skener za kontrolo kvalitete proizvodov, ki je zelo natančen.
Predstavili so t.i. SmartMotor moči 200W proizvajalca MOOG (slika 22), ki vsebuje enkoder za pozicioniranje in krmiljenje. Ta t.i. »pametni motor« zaradi vgrajene pameti ne potrebuje zunanjega PLC-ja, pač pa komunicira s svetom preko komunikacijskega vodila.
Kar se tiče opreme so letos prvič predstavili roke za operaterske pulte podjetja Teknokol, ki ga zastopajo zadnja 3 leta.
Zadnjih nekaj let je opaziti veliko rast daljinskih dostopov. Podjetje Tipteh je na sejmu predstavilo daljinske dostope podjetja Secomea. Tu ne gre samo za brezžični dostop, pač pa tudi oddaljen dostop do naprav.
Podjetje Tipteh je predstavilo opremo za digitalizacijo celotne proizvodne industrije in sledijo konceptom Industrije 4.0. Njihova želja je, da uporabniki kjer koli in kadar koli dobijo pomembne podatke o svojih napravah tako v smislu alarmiranja, kadar gre kaj narobe, kot tudi v smislu spremljanja proizvodnje.
Podjetje Siemens je na sejmu IFAM predstavilo nov TIA Portal V18, ki med drugim omogoča krmiljenje 6 osnih robotov oziroma manipulatorjev. Z implementacijo t.i. Robot Library pa lahko uporabniki integrirajo krmiljenje robota kar iz PLC-ja. Ta novost pomeni, da uporabniki ne bodo več potrebovali programerja robota, pač pa bo lahko inženir avtomatizacije oziroma PLC programer programiral robota znotraj TIA Portal programa. To omogoča velik prihranek ne samo pri samem postopku programiranja, pač pa tudi pri postopku zagona naprave. Zelo pomembna prednost pa je tudi to, da se lahko celoten proces sinhronizira tako, da ne prihaja do zastojev med celicami.
K temu principu je pristopila velika večina svetovnih proizvajalcev robotov, ki bo že letos imela na razpolago to knjižnico za TIA Portal.
V TIA Portal je vgrajen tudi simulator, kjer se delovanje kinematike lahko simulira in preveri. Dodana pa je tudi varnostna oz. t.i. »Safety« kinematika, kjer se lahko vidi, kje se robot giblje.
Predstavljeni so bili tudi digitalni dvojčki, kar ima Siemens zelo dobro razvito in se zdaj že pospešeno uporabljajo v industriji.
Predstavili so tudi novo krmilno opremo serije S7-1500 z novim firmwareom V3.0. Nova verzija krmilnikov se ponaša z dvema jedroma, kjer je eno namenjeno uporabniškemu programu in diagnostiki, drugo pa skrbi za večjo komunikacijsko zmogljivost. Prav tako je precej hitrejša obdelava bitnih informacij, saj se bodo npr. pri modelu CPU 1515-2 PN lahko obdelovale na nivoju 6 nanosekund (prej 30)! Kar se tiče programske zmogljivosti, se je ta pri modelu CPU 1515-2 PN izboljšala za kar 400%. Na voljo je tudi več programskega in podatkovnega pomnilnika. Izboljšave niso le pri omenjenem, ampak pri večini krmilnikov.
Novi krmilniki s firmware V3.0 sicer niso na voljo v strojnem katalogu znotraj starejših TIA Portal verzij, a kljub temu se jih lahko konfigurira s staro naročniško številko in programira kot do sedaj.
Izboljšava je prišla tudi na področju redundance, kjer ni možnost povezave le S2 naprav, ampak omogoča tudi R1. To pomeni, da je zraven redundantnih krmilnikov podvojen tudi komunikacijski vmesnik na distribuirani periferiji, kar skrbi za še bolj zanesljivo delovanje redundantnega sistema.
Kar se tiče varnostnih krmilnikov, ki se uporabljajo v kombinaciji z varnostnimi elementi, npr. svetlobno zaveso, stop tipko, brezkontaktna stikala itd. je olajšano programiranje na ta način, da krmilnik ne gre zmeraj v Stop režim med vsakim nalaganjem programa. To je predvsem koristno med zagonom, kjer prihaja do pogostih sprememb v programu. Po končanem delu je še vedno potrebno izvesti kompleten prevod (t.i. Compile) programa in ga prenesti na krmilnik v Stop režimu.
Siemens je še na sejmu predstavil zelo hitro kartico, ki je namenjen za zelo hitre operacije. Na njej se izvaja cikel, ki traja okoli 20 nanosekund. Takšne hitrosti zahtevajo zelo specifične aplikacije, kot je recimo krmiljenje laserskih sistemov.
Dobavljivost določenih produktov se je že občutno izboljšala, je pa še vedno potreben pogovor s strankami, kjer skupaj najdejo najboljšo rešitev, ki je dobavljiva v najkrajšem možnem času.
Zaključek
Na sejmu je bilo videti in slišati veliko. Seveda se sejem IFAM ne more primerjati s svetovnimi sejmi, kot je SPS ali Industrijski sejem v Hannovru, vendar pa je IFAM ravno prav velik sejem, ki ga lahko »obdelate« v enem dopoldnevu, ko si ogledate novosti in se pogovorite bodisi s kupci bodisi z dobavitelji.
Nekateri sogovorniki so se z nostalgijo spominjali zadnjih sejmov Sodobna elektronika, kjer so se na sejmu predstavljala tudi podjetja iz področja računalništva in telekomunikacij, vendar to že sodi na bolj »širokopotrošni« sejem.
