Vsem, ki ste z mikrokontrolerji že odčitavali tipke ali neka druga mehanskega stikala, je poznan učinek odskakovanja: elastično pero stikala pri izklopu oziroma vklopu večkrat zaniha in zato prehod iz enega stanja v drugega ni čist, pač pa se v nekaj milisekundah stikalo večkrat razklene oziroma sklene. Mikrokontroler je hiter in bo te spremembe registriral; če štejemo število sklenjenih kontaktov, bo en sklenjen kontakt preštet večkrat.
Preden se lotimo opisa delovanja tega ojačevalnika, se najprej pomudimo pri opisu principa delovanja in načinu izračuna ojačenja običajnega operacijskega ojačevalnika.
Na sliki 1 je podana shema običajnega neinvertirajočega operacijskega ojačevalnika. Naziv neinvertirajoči izhaja iz načina ojačenja signala, saj ima neinvertirajoči ojačevalnik vhodni in izhodni signal v fazi. Izhodna napetost je vedno višja od vhodne, napetostno ojačenje znaša Av = 1 + (R1/R2). Upor R3 služi za »ozemljitev« neinvertirajočega vhoda (priključek št. 3). Če upora R3 ne bi imeli, bi vhod »visel« in na izhodu ojačevalnika (priključek št. 6) bi se pojavila napetost. Kondenzator C1 ima funkcijo ločitve enosmerne komponente vhodnega signala. Upor R4 je delovno breme izhoda. Če bi to vezje sestavili, bi ojačevalnik ojačeval vhodni signal po zgoraj navedeni formuli, vendar ne bi zmogel krmiliti zvočnikov, saj ne zmore dovolj izhodnega toka. Pazljivi bralec bo opazil, da se z rastjo vhodnega signala poveča tudi izhodna napetost. Ker je obremenitev izhoda konstantna, se poveča tudi tok. Ta tok mora napajati ojačevalnik (priključka 4 in 7). Če priključimo upore serijsko, z napajalnimi priključki, se bo v ritmu spremembe vhodnega signala na teh uporih pojavil padec napetosti. Preko padca napetosti na teh uporih (R4 in R10 na sliki2) se lahko krmili MOSFET: preprosto vrata tranzistorja povežemo na ta upor in zdaj bosta ta tranzistorja zagotavljala potreben izhodni tok za krmiljenje zvočnika. Zelo preprosto, kajne?
Prekinitveni Debounce
2009_SE161_60
