Po produktih Android@Home, NFC in 6LoWPAN bo družba Google po spletu in področju mobilnih telefonov zavzela še naše domove. Z migracijo pametni telefon in tablični računalnik postaneta daljinski upravljalnik oz. upravljalna plošča za televizor, pralni stroj in ogrevalni sistem. Zamisel »inteligentnega doma« sicer ni nova, bo pa glede na napoved družbe Google doživela povsem nov zagon. Osrednjo vlogo pri izvedbi bodo odigrala brezžična omrežja.
Sporočila prek družabnega omrežja Twitter, ki jih pošilja pralni stroj
Pogosto uporabljen primer inteligentnega doma je hladilnik, ki samodejno sestavlja nakupovalne sezname. Vendar pa se ta zamisel doslej še ni uresničila. Obstajajo pa drugi zelo obetavni scenariji primerov uporabe. Ti sežejo od realističnih videoiger, pri katerem krmiljenje sobne razsvetljave poteka skladno z dogajanjem na zaslonu, do inteligentnega krmiljenja za boljšo energetsko varčnost in aplikacij za oskrbovana stanovanja (program za podporo okolja pri samostojnem življenju) ter telemedicine. V osnovi vse tovrstne aplikacije temeljijo na enaki zgradbi, ki jo bomo predstavili na primeru pralnega stroja.
Da bi lahko pralni stroj integrirali v sistem inteligentnega doma ter ga na ta način oddaljeno krmilili in iz njega brali podatke, mora biti opremljen s senzorji, ki zajemajo podatke o njegovem stanju. Tako je mogoče s sponko za merjenje električne energije na električnem kablu ugotoviti, ali skozi kabel teče tok. Če senzorji zaznavajo tudi jakost toka, jo je mogoče določiti posameznim stanjem (dovajanje vode, segrevanje, ožemanje, odvajanje vode). Senzorji tresljajev in zvoka pa prepoznavanje stanj še dodatno izboljšajo. V ta namen priporočamo energijsko varčen 32-bitni mikrokrmilnik z integriranim oddajnikom/sprejemnikom, ki je opremljen s številnimi vhodi in izhodi ter podpira brezžični protokolni sklad. »Smiselno je takšen koncept v čim večji meri prenesti na orodja in programsko opremo z odprto kodo,« je 
pojasnil Harald Naumann, sistemski inženir za brezžične sisteme pri družbi Rutronik Elektronische Bauelemente GmbH. »Vedno znova se je namreč izkazalo, da se je uveljavila programska oprema z odprto kodo in postala podlaga za razvoj standarda. Tudi pri avtomatizaciji doma je to ključni dejavnik: standard, na katerem temeljijo vse naprave, tako da lahko te komunicirajo tudi med sabo, uporabnik pa lahko prek ene same naprave in upravljalne površine prejme vse informacije o stanju in krmili aparate. Platforma Android@Home je prvi korak v prvo smer. Končno so pripomočki za pametne telefone na voljo brez licence. Konec leta pa naj bi kot programska oprema z odprto kodo bil na voljo tudi sklad 6LoWPAN družbe Google. Vsem, ki ne morejo čakati tako dolgo ali pa upov ne želijo polagati v roke družbe Google, pa je na voljo dovolj alternativnih možnosti.«
Zanimivo možnost pa ponuja mikrokrmilnik STM32W. Ta mikrokrmilnik z možnostjo brezžičnega povezovanja temelji na 32-bitnem jedru ARM Cortex M3 Core in je opremljen z 2,4-gigaherčno oddajno/sprejemno enoto IEEE802.15.4. Tako je primeren za omrežne protokole ZigBee, RF4CE, Contiki 6LoWPAN idr., ki temeljijo na standardu IEEE802.15.4. »Zlasti je zanimiv 6LoWPAN, saj ne zahteva licenc, zato je pisanje protokolov na voljo vsem,« je dodal Naumann. Protokol temelji na protokolu IPv6, razvit pa je bil s ciljem omogočanja preproste in energijsko varčne integracije brezžičnih osebnih omrežij PAN (
Personal Area Networks) v obstoječa omrežja. Tudi operacijski sistem z odprto kodo Contiki je optimiziran za čim nižjo porabo energije. Kdor želi preizkusiti razliko med protokolom 6LoWPAN s frekvenco 2,4 GHz in protokolom 6LoWPAN s frekvenco 868/915 MHz, naj si kupi komplet za razvoj programske opreme s krmilnikom STM32W, ki deluje na 2,4 GHz, in komplet s krmilnikom ZWIR4512, ki deluje na 868/915 MHz. Oba modula sta prosto programirljiva.
Radijske rešitve za inteligenten dom
2012_SE193_5
