Pred nami je jubilejna 200. številka revije “Svet Elektronike”. Vsebuje nekatere izbrane arhivske prispevke. Spodobi se napisati zgodovino preteklega obdobja. Devetnajst let se v celoti vklaplja v samostojno Slovenijo. Avtorju tega članka se je to zdelo prekratko in je uporabil ambiciozno številko 200. Google in Wikipedia danes omogočata zelo obsežen vpogled v časovni potek svetovnega razvoja elektrotehnike.
Zgodba z elektriko se prične leta 1752 z zmajarjem Benjamin Franklinom, ki z veliko sreče ugotovi, da strele ustvarjajo statično elektriko. Okroglega leta 1800 Alessandro Volta izumi baterijo kot močan kemični vir električne energije. Osem let pozneje Davy naredi prvo žarnico z grafitno nitko. Bistven teoretični preboj se zgodi leta 1820 s potrditvijo medsebojnega vpliva elektrike in magnetizma. Leto pozneje Faraday izumi prvi električni motor in razloži indukcijo. Opazi tudi čuden pojav polprevodnosti. Georg Ohm leta 1826 utemelji razmerje med napetostjo, tokom in uporom. Sledil je razvoj turbin, električnih generatorjev in relejev. Samuel Morse naredi komunikacijski preobrat s telegrafom leta 1844. James Maxwell leta 1860 objavi matematično teorijo eletromagnetnega polja in valovanja, ki je osnova elektrotehnike še danes. Čez 20 let začne pomembno industrijsko obdobje inovatorja Thomasa Edisona z General Electric družbo. Elektrika postane potrošniško dobro in sledi razvoj številnih koristnih hišnih in gospodarskih pripomočkov.
Leta 1893 Nikola Tesla naredi visokonapetostni transformator in potem še motor na izmenično napetost. Pet let pozneje se poveže z Westinghouse-om, osvetlijo svetovno razstavo v Chicago in zgradijo hidroelektrarno na Niagara slapu. Tesla je eno leto živel v Mariboru, vendar temu posvetimo premalo pozornosti kljub močni elektrotehnični fakulteti in prestolnici Evropske kulture. V Srbiji je bil samo en dan pa še takrat ni dobil štipendije. Z veseljem si ga lastijo še Hrvati in Avstrijci in tudi Švedi, ker se je praktični Tesla pri vstopu v ZDA prijavil kot Skandinavec.
Radijske valove so odkrili leta 1880. Takrat so jih razlagali kot indukcija vse do eksperimentov Hertz-a med leti 1886 -1888. Edison je patentiral sistem radijskih komunikacij med ladjami že leta 1885, vendar je prenehal z eksperimenti in vse prodal Marconi-ju. Tesla je brezžični prenos demonstriral leta 1893 in pozneje bil priznan v ZDA kot pionir radija. 19. avgusta 1894 je Anglež Lodge prikazal prenos Morse znakov z radijskimi valovi. To sta istočasno počela tudi Rus Popov in Indijec Bose. Bose leta 1901 patentira polprevodniško kontaktno diodo. Angleški patent za radijski prenos dobi Marconi leta 1896. Leta 1901 naj bi sprejel radijske signale čez Atlantik in 3 leta pozneje spremenil ZDA radijske patentne pravice. Leta 1906 je prvič uspešno brezžično prenesen govor. Oddajniki tega časa so bili narejeni z visokonapetostnimi iskrišči, digitalni sprejemniki pa s steklenimi cevmi z železnim prahom – kohererji. Radijske postaje so postale obvezne na ladjah leta 1910. Tragedija Titanika se zgodila dve leti pozneje. Komercialni radijski programi začnejo okrog leta 1920 z amplitudno modulacijo. Desetletje pozneje pričnejo z uporabo frekvenčne modulacije na višjih radijskih frekvencah. Energetsko učinkovito odstranjevanje radijskega nosilca vpelje prenos samo enega bočnega obsega koristnih informacij leta 1927. Satelitske komunikacije se pričnejo v 1960-ih letih. Optični kabli precej pozneje, ampak danes so že obkrožili celotno Zemljo.
Fleming je izumil elektronko leta 1904. Leta 1907 Lee De Forest naredi triodo sposobno ojačati električne signale. Druga svetovna vojna pospeši razvoj elektronk do GHz območja s kW močjo. Istočasno se pojavijo prvi analogni in digitalni programabilni računalniki z elektronkami ter polprevodniške diode.
200 let zgodovine elektrotehnike_10